Plačni razpon
1600 €3000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače, ki se razlikuje glede na angažma, ustanovo in izkušnje.
Koreograf
Koreograf pripravi gibalno zasnovo plesne točke, predstave ali druge uprizoritve. Na vajah usmerja plesalce, da ples izvedejo usklajeno v dogovorjenem slogu in ritmu. Dela v gledališčih, plesnih skupinah, kulturnih ustanovah in pri samostojnih projektih.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Koreografi so običajno profesionalni plesalci
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Možno je občasno sodelovanje pri plesnih projektih, asistiranju in vodenju krajših plesnih vsebin. Samostojno koreografiranje običajno zahteva že razvito plesno prakso.
Urnik
Nereden urnik
Urnik ni stalen, saj je odvisen od terminov vaj, predstav in bližine premiere. Delo se lahko zavleče v večerne ure.
Delo od doma
Na lokaciji
Doma lahko pripravlja zamisli, zapiske in skice. Večina vaj in usklajevanj pa poteka v plesni dvorani ali na odru.
Oblika dela
S.P. ali honorarno
Koreograf lahko dela v redni umetniški zasedbi ali ustanovi, pogosto pa projektno za različne producente in skupine.
Sezonsko delo
Vse leto
Količina dela se spreminja glede na produkcijska obdobja, razpise, programe gledališč in termine predstav.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je lahko v poznejšem obdobju kariere vzdržno, če koreograf več časa posveča vodenju vaj in manj prikazovanju zahtevnih gibov.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela koreograf
Koreograf v plesni dvorani, gledališču ali pri avtorskem projektu oblikuje zaporedja gibov in razporeditev plesalcev v prostoru. Izhaja lahko iz lastne teme, besedila, dramske predloge, glasbe ali drugih zvokov. Nato določi slog plesnega dela.
Pred vajami izbere ali uskladi zasedbo, presodi njene plesne zmožnosti in temu prilagodi zahtevnost koreografije. Z režiserjem, skladateljem, scenografom in drugimi sodelavci se dogovarja o ritmu prizorov, prostoru, rekvizitih in možnostih izvedbe.
Na vajah pokaže gibe, pojasni prehode in spremlja izvedbo plesalcev. Popravlja držo, dinamiko, usklajenost v času in razporeditev na odru. Pri tem skrbi, da se gibi izvajajo varno.
Umetniško zamisel mora prilagoditi času, prostoru in proračunu projekta. Pred premiero so vaje pogosto pogostejše. Koreograf takrat preverja, ali ples deluje skupaj z glasbo, svetlobo, kostumi in odrsko postavitvijo.
Delovne naloge
Zasnova plesnega dela
Koreograf določi temo, slog in gibalni jezik predstave ali plesne točke. Iz glasbe, besedila ali druge predloge razvije zaporedja gibov in osnovno odrsko postavitev.
Vodenje vaj
Na vajah pokaže posamezne dele, razloži prehode in prilagodi gradivo zmožnostim zasedbe. Spremlja ritem, natančnost gibov in usklajenost plesalcev.
Uskladitev pred izvedbo
Pred nastopom preveri, kako se ples poveže z glasbo, lučjo, kostumi, rekviziti in prostorom. Z ekipo popravi postavitve ter potek prizorov prilagodi odrskim in časovnim omejitvam.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Poznavanje plesnih tehnik
Koreograf potrebuje dobro obvladovanje plesa in razumevanje različnih slogov, saj na tej podlagi oblikuje gibalno gradivo.
- poznavanje plesnih tehnik in estetik
- razumevanje anatomije ter varnega gibanja
- občutek za ritem, tempo in glasbeno obliko
Vodenje ustvarjalne skupine
Na vajah so potrebna jasna navodila, pozorno spremljanje izvedbe in prilagajanje različnim plesalcem.
- jasno podajanje gibalnih navodil
- sodelovanje z izvajalci in umetniško ekipo
- mirno reševanje zapletov med vajami
Oblikovanje odrske zamisli
Plesna celota povezuje gibanje z vsebino, prostorom in drugimi elementi uprizoritve.
- ustvarjalnost pri razvijanju gibalnih motivov
- zanimanje za gledališče, glasbo in likovno umetnost
- presoja, kako prizor učinkuje na odru
Izobrazba
Zahtevana raven
Koreografi so običajno profesionalni…
Za ta poklic ni predpisana enotna stopnja izobrazbe. Koreograf se pogosto razvije iz profesionalnega plesalca, ki dobro pozna različne plesne tehnike in sloge. Znanje nadgrajuje na delavnicah, tečajih in v ustvarjalnih projektih, koristno pa je tudi poznavanje glasbe, gledališča in drugih umetnosti.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Razvoj plesne prakse
Pot se pogosto začne z leti učenja in izvajanja plesa v enem ali več plesnih slogih. Nastopanje prinese izkušnje z vajami, odrom, skupinsko izvedbo in različnimi koreografskimi pristopi.
Prve avtorske izkušnje
S krajšimi koreografijami za plesne skupine, šolske nastope, delavnice ali samostojne projekte lahko posameznik razvija svoj gibalni jezik. Ob tem pridobiva izkušnje z izbiro glasbe, zasedbe in prostora.
Dopolnjevanje znanja in sodelovanje
Delavnice, tečaji ter sodelovanje z režiserji, glasbeniki ali plesnimi producenti širijo ustvarjalno znanje. Pri zahtevnejših produkcijah pridejo prav tudi izkušnje z vodenjem vaj in načrtovanjem odrske izvedbe.
Pot do poklica prek NPK
Do poklica koreograf lahko prideš tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:
Prihodnost poklica
- Trg dela
Več projektnih priložnosti, brez zagotovljene zaposlitve
Perspektiva poklica je ocenjena kot rastoča, vendar je koreografija v Sloveniji še vedno močno vezana na posamezne predstave, produkcije in programe skupin. Tisti, ki vstopajo v poklic, lahko pričakujejo predvsem projektno sodelovanje, ne pa samodejno stalnega delovnega mesta.
- Način sodelovanja
Širše delo med plesom in uprizoritvenimi projekti
Koreografi bodo pogosteje sodelovali pri različnih odrskih projektih, od plesnih predstav in koncertov do dramskih ali glasbenih uprizoritev. Prednost bodo imeli ustvarjalci, ki znajo gibalno zasnovo prilagoditi različnim zasedbam in produkcijskim okvirom.
- Strokovni razvoj
Več vrednosti imajo prepoznavne avtorske izkušnje
Ker v Sloveniji ni enotnega šolanja samo za koreografa, so praktične reference, izvedene koreografije in sodelovanje v plesnem okolju pomemben del vstopa v poklic. Delavnice in povezovanje z drugimi umetniškimi področji lahko razširijo možnosti za specializacijo.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Pozneje v karieri koreograf pogosteje vodi ustvarjalni proces, spremlja izvedbo in natančno usmerja plesalce, namesto da bi vsak gib pokazal sam. Nestalen urnik in zgoščene vaje pred premierami so lahko še vedno naporni.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko v poznejšem obdobju kariere vzdržno, če koreograf več časa posveča vodenju vaj in manj prikazovanju zahtevnih gibov.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Telo obremenjujejo prikazovanje gibov in dolge vaje. Psihično je zahtevna odgovornost za usklajeno izvedbo celotne predstave.
- Skrajšan delovnik
- Delni delovnik je lahko mogoč pri projektnih sodelovanjih ali občasnem vodenju vaj. Manj izvedljiv je med intenzivnimi pripravami na premiero.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju plesalcev, asistentov koreografije in mlajših ustvarjalcev v delo na vajah.