Plačni razpon
1300 €2600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno mesečno bruto oceno za plesalca, ki se razlikuje glede na ustanovo, angažma in izkušnje.
Plesalec
Plesalec z gibanjem izraža glasbo, vlogo in koreografijo pred občinstvom. Dela v plesnih ali gledaliških skupinah, kulturnih ustanovah, na prireditvah in pri samostojnih projektih. Veliko časa porabi za vaje in ohranjanje telesne pripravljenosti.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Srednja šola (V)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Dijaški in študentski nastopi, pomoč pri plesnih delavnicah ter sodelovanje pri projektih lahko prinesejo prve praktične izkušnje.
Urnik
Nereden urnik
Urnik je odvisen od vaj, predstav, avdicij in prireditev. Večerni termini ter delo ob koncih tedna so pogosti.
Delo od doma
Na lokaciji
Delo večinoma poteka v plesni dvorani, gledališču, na odru ali na prizorišču prireditve.
Oblika dela
S.P. ali honorarno
Plesalec se lahko zaposli v stalni zasedbi, pogosto pa dela projektno, honorarno ali kot samostojni izvajalec.
Sezonsko delo
Vse leto
Obseg nastopov je odvisen od gledališke sezone, festivalov, tekmovanj in posameznih projektov.
Psihofizična obremenitev
Visoka
Fizično zahtevni nastopi so pozneje v karieri pogosto težje vzdržni. Delo se lahko preusmeri v poučevanje, vodenje vaj ali koreografijo.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela plesalec
Plesalec nastopa v plesnih zasedbah, gledališčih, kulturnih društvih in odrskih produkcijah. S koreografijo pripravi samostojen ali skupinski nastop. Gibanje prilagodi glasbi, prostoru in značaju vloge, z njim pa na odru pripoveduje dogajanje predstave.
Pred nastopom se nauči zaporedja korakov, večkrat ponovi dele koreografije in vadi usklajenost z drugimi plesalci. Na vajah sodeluje s koreografom, režiserjem, glasbeniki ali plesnim pedagogom. Izvedbo prilagaja dogovorjenemu umetniškemu konceptu.
Nastopa na predstavah, koncertih, festivalih, prireditvah in tekmovanjih. Lahko je solist ali član skupine. Usmeri se lahko v klasični balet, sodobni, odrski, družabni ali drug ples.
Za ta poklic sta potrebni redna vadba in dobra telesna pripravljenost. Ponavljajoči se gibi, intenzivne vaje in nastopi lahko povzročijo izčrpanost ali poškodbe. Ogrevanje, raztezanje in premišljeno načrtovanje treninga so zato del vsakdanjega dela.
Delovne naloge
Priprava na vajo
Plesalec se ogreje, preveri plesno obutev in ponovi tehnične vaje, s katerimi pripravi mišice in sklepe na zahtevnejše gibe.
Usklajevanje koreografije
Na vaji se uči novega zaporedja gibov, popravlja držo in ritem. Z drugimi plesalci usklajuje razmike, smeri in skupne prehode.
Izvedba nastopa
Na predstavi ali prireditvi izvede koreografijo v kostumu, se prilagodi odrskemu prostoru in ostane zbran tudi, če se potek nastopa spremeni.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Občutek za ritem in izraz
Plesalec povezuje gibanje z glasbo, značajem koreografije in odrskim izrazom.
- prepozna tempo, poudarke in spremembe ritma
- z gibanjem izrazi razpoloženje ali vlogo
- zapomni si zaporedje gibov in prostorske smeri
Vzdrževanje plesne tehnike
Dobra izvedba temelji na natančnih gibih, gibljivosti, ravnotežju in redni vadbi.
- nadzoruje držo in izvedbo gibov
- ohranja kondicijo, koordinacijo in gibljivost
- vztrajno ponavlja zahtevne dele koreografije
Sodelovanje na odru in vajah
Skupinski nastop zahteva dobro usklajevanje z zasedbo in sprejemanje strokovnih popravkov.
- upošteva koreografove usmeritve
- ohranja dogovorjene razmike in časovno usklajenost
- mirno nastopa pred občinstvom in na avdicijah
Izobrazba
Zahtevana raven
V. stopnja
Za delo plesalca je predvidena V. stopnja izobrazbe oziroma zaključena srednja šola. Pogosti izbiri sta Srednja glasbena in baletna šola ter umetniška gimnazija s plesno usmeritvijo. Med možnostmi so tudi umetniška gimnazija in gimnazijski programi. Izbrana smer pa ni edini način, da posameznik začne nastopati.
Pot do poklica
Srednješolska plesna podlaga
V. stopnjo izobrazbe lahko pridobi na umetniški gimnaziji s plesno usmeritvijo, Srednji glasbeni in baletni šoli ali na drugi zaključeni srednji šoli. Plesno znanje lahko ob tem razvija vzporedno.
Redna vadba in nastopanje
Plesna tehnika se razvija v plesnih šolah, društvih, klubih in zasedbah. Tam posameznik vadi različne zvrsti ter pridobiva izkušnje z nastopanjem pred občinstvom.
Avdicije in projekti
Vstop v profesionalne skupine, predstave in produkcije pogosto poteka prek avdicij. Nastopne izkušnje, posnetki nastopov in sodelovanje pri projektih pokažejo raven tehnike in odrskega izraza.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Pot do poklica prek NPK
Do poklica plesalec lahko prideš tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilen trg z omejenim številom stalnih mest
Perspektiva poklica je stabilna, vendar plesalec v Sloveniji ne vstopa na deficitaren trg dela. Stalnih mest v gledališčih in večjih zasedbah je malo. Del priložnosti je zato vezan na avdicije, kulturne projekte, društva in samostojno sodelovanje.
- Način zaposlovanja
Več projektnega sestavljanja kariere
Delo lahko združuje nastope v različnih produkcijah, gostovanja, plesne delavnice in pedagoško delo. Plesalec, ki šele vstopa v poklic, bo zato pogosto gradil reference pri več naročnikih, ne le v eni stalni zasedbi.
- Razvoj poklicne poti
Povezovanje nastopanja s poučevanjem in koreografijo
Plesne šole, društva in kulturni projekti od izvajalcev pogosto pričakujejo tudi vodenje skupin ali pripravo krajših koreografij. Poleg odrske tehnike so za širši nabor dela koristne pedagoške izkušnje in sposobnost priprave plesne celote.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere se zaradi telesne obremenitve obseg neposrednih odrskih nastopov pogosto zmanjša. Plesalec se lahko usmeri v poučevanje, vodenje skupin, pripravo koreografij ali uvajanje mlajših plesalcev. Za del sorodnih delovnih mest je možno poklicno zavarovanje.
Psihofizična obremenitev
VisokaFizično zahtevni nastopi so pozneje v karieri pogosto težje vzdržni. Delo se lahko preusmeri v poučevanje, vodenje vaj ali koreografijo.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Ponavljajoči skoki, obrati, raztezanje in dolgotrajne vaje močno obremenjujejo mišice in sklepe. Pred nastopi je potrebna tudi dobra psihična zbranost.
- Skrajšan delovnik
- Krajši delovnik je bolj izvedljiv pri poučevanju, vodenju delavnic ali projektnem sodelovanju kot pri rednih pripravah na predstavo.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju mlajših plesalcev v skupino, na vajah in v plesnih šolah.