Plačni razpon
2200 €3500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in vrsto ustanove, ne za uradno individualno plačo.
Umetnostni zgodovinar
Umetnostni zgodovinar preučuje umetniška dela, arhitekturo in kulturne spomenike. Opisuje njihove značilnosti, pojasnjuje njihov nastanek in zgodovino ter sodeluje pri varovanju dediščine. Zaposluje se v muzejih, galerijah, zavodih za varstvo kulturne dediščine, arhivih ali pri obnovi stavb.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko pomagajo pri postavljanju razstav, urejanju dokumentacije, vodenju obiskovalcev ali kulturnih projektih. Strokovne naloge pa zahtevajo ustrezno znanje.
Urnik
Izmensko
Urnik je večinoma dnevni. Ob odprtjih razstav, javnih dogodkih in terenskem delu so možni tudi popoldanski termini ali občasno delo ob koncu tedna.
Delo od doma
Na lokaciji
Strokovna besedila in gradivo lahko pregleduje na daljavo. Za ogled predmetov, delo z zbirkami in spremljanje obnov pa mora biti prisoten na lokaciji.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Umetnostni zgodovinarji so v Sloveniji pogosto zaposleni v javnih kulturnih ustanovah, muzejih, galerijah ali zavodih. Redno zaposlitev lahko dopolnjuje projektno sodelovanje.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Več nalog je lahko ob pripravi razstav, javnih prireditev ali obnovitvenih projektov.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj prevladujeta raziskovalno in strokovno delo. Več fizičnega napora je pri terenskih ogledih in postavljanju razstav.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela umetnostni zgodovinar
Umetnostni zgodovinar v muzeju, galeriji, zavodu ali pri obnovi spomenika preučuje umetnine, stavbe in druge predmete kulturne dediščine. Pregleduje in primerja vire, ugotavlja čas nastanka in avtorstvo ter pripravlja strokovne opise, evidence in utemeljitve za varovanje ali predstavitev del.
Pri obnovi zgodovinske stavbe pregleda njene značilnosti in razpoložljivo dokumentacijo. Sodeluje pri pripravi projektnih rešitev in spremlja posege, pri tem pa usklajuje podatke z restavratorji, arhitekti in drugimi strokovnjaki. Namen je, da obnova ne prekrije prepoznavnih zgodovinskih elementov.
Kot kustos zbira in proučuje predmete za muzejsko ali galerijsko zbirko, pripravlja razstave ter piše spremljevalna besedila. Pri postavitvi razstave sodeluje pri izbiri in razporeditvi del, označevanju, prevozu ter varnem ravnanju z eksponati.
Večino časa dela v notranjih prostorih, del dela pa opravi na terenu, v depojih, razstavnih prostorih ali na gradbišču obnove. Pri konservatorskih postopkih sta možna prah in stik s kemičnimi snovmi. Postavljanje razstav in premikanje večjih predmetov zahtevata tudi nekaj fizične pripravljenosti.
Delovne naloge
Raziskovanje in dokumentiranje
Pregleduje literaturo, arhivsko gradivo, fotografije in predmete na lokaciji. Ugotovitve uredi v strokovni opis, evidenco ali besedilo za razstavo oziroma varstveni postopek.
Priprava strokovne rešitve
Določi zgodovinske in likovne značilnosti umetnine ali stavbe ter pripravi utemeljitev za njeno predstavitev, zbiranje ali obnovo. Pri posegih pregleda dokumentacijo in z drugimi sodelujočimi uskladi strokovna izhodišča.
Spremljanje izvedbe in predstavitev
Pri obnovi ali postavljanju razstave preverja, ali postopki sledijo dogovorjenim rešitvam. Izsledke predstavi sodelavcem, javnosti ali naročniku in dopolni dokumentacijo o opravljenem delu.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Raziskovalno branje virov
Delo zahteva povezovanje podatkov iz literature, arhivov, katalogov in ogledov na lokaciji.
- vztrajnost pri iskanju podatkov
- kritično primerjanje virov
- natančno pisno izražanje
Strokovna presoja kulturne dediščine
Pri umetninah in stavbah mora prepoznati značilnosti obdobja, materiala, avtorstva in ohranjenosti.
- poznavanje umetnostnih obdobij
- smisel za podrobnosti
- odgovorno ravnanje z dediščino
Sodelovanje pri projektih in razstavah
Pri delu sodeluje z restavratorji, arhitekti, kustosi, izvajalci in obiskovalci kulturnih ustanov.
- jasno strokovno sporazumevanje
- organiziranje gradiv in rokov
- sodelovanje v skupini
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za umetnostnega zgodovinarja je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Študij umetnostne zgodovine daje podlago za razumevanje in razlago umetniških del, arhitekture ter dediščine. V ustanovah, kjer je potreben strokovni izpit, sta delu pogosto dodana pripravništvo in usposabljanje za konkretno področje.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Študij umetnostne zgodovine
Osnovo daje visokošolski strokovni ali univerzitetni študij prve bolonjske stopnje umetnostne zgodovine oziroma primerljivo strokovno izobraževanje.
Praktično delo v kulturnem okolju
Izkušnje je mogoče pridobiti pri muzejskih zbirkah, galerijskih projektih, dokumentiranju dediščine, razstavah in drugih strokovnih nalogah v kulturnih ustanovah.
Usposabljanje za strokovno delovno mesto
Za posamezna delovna mesta v ustanovah kulturne dediščine lahko sledita pripravništvo oziroma usposabljanje in strokovni izpit za področje dela.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva brez zagotovljenega prostega mesta
Poklic ima rastočo perspektivo, vendar umetnostni zgodovinar ni med deficitarnimi poklici. Začetna delovna mesta bodo pogosto vezana na razpise muzejev, galerij, zavodov in časovno omejene kulturne projekte. Za posamezna strokovna mesta bo zato verjetno še naprej konkurenca.
- Dediščinski projekti
Več povezovanja z obnovami stavb in spomenikov
Pri delu na projektih se umetnostnozgodovinska presoja povezuje z arhitekturno dokumentacijo, konservatorskimi pogoji in javnim predstavljanjem obnove. Poznavanje stavbne dediščine ter jasna strokovna obrazložitev širita nabor delovnih nalog.
- Zbirke in javni programi
Poudarek na dostopnosti muzejskih in galerijskih zbirk
Muzeji in galerije bodo poleg raziskovanja zbirk potrebovali vsebine za razstave, kataloge, vodstva in spletne predstavitve. Prednost bodo imele izkušnje z delom z umetninami, urejeno dokumentacijo in razumljivo razlago za različne obiskovalce.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere lahko umetnostni zgodovinar več dela nameni raziskovanju, pisanju strokovnih besedil, pripravi razstavnih konceptov in presoji dokumentacije. Terenski ogledi, spremljanje obnov in postavljanje razstav ostanejo del poklica, njihova razporeditev pa je lahko odvisna od delovnega mesta.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj prevladujeta raziskovalno in strokovno delo. Več fizičnega napora je pri terenskih ogledih in postavljanju razstav.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Psihično zahtevni so odgovornost za strokovne presoje in roki. Fizične obremenitve so predvsem terenski ogledi, delo v depojih in pomoč pri postavljanju razstav.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri raziskovalnih, dokumentacijskih in pisnih nalogah. Odvisen je od zaposlitvene ureditve posamezne ustanove.
- Mentorstvo
- Mentorira lahko pripravnike, študente, muzejske sodelavce in sodelavce pri raziskovalnih ali razstavnih projektih.