Plačni razpon
1500 €2750 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Knjižničar
Knjižničar ureja knjižnične zbirke in uporabnikom pomaga poiskati zanesljive informacije ter gradivo. Zaposlen je lahko v splošni, šolski, visokošolski, specialni ali nacionalni knjižnici. Pri delu uporablja fizično gradivo, kataloge in digitalne vire.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko pomagajo pri urejanju gradiva, delu z uporabniki in administrativnih opravilih. Obseg takšnega dela je odvisen od posamezne knjižnice.
Urnik
Izmensko
Delo je navadno dobro organizirano, vendar knjižnice pogosto delujejo izmensko in v času, ko so odprte za uporabnike.
Delo od doma
Na lokaciji
Večina dela poteka v knjižnici, saj vključuje gradivo, izposojo in neposredno pomoč uporabnikom. Del priprav dokumentov je lahko opravljen na daljavo.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Knjižničar je v Sloveniji večinoma zaposlen v javni ali drugi organizirani knjižnici. Samostojno delo za ta poklic ni značilno.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko, saj knjižnice zbirke in storitve vzdržujejo vse leto.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je lahko v poznejšem obdobju kariere vzdržno, ker je fizična obremenitev večinoma zmerna. Manj prilagodljiv je lahko izmenski urnik.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela knjižničar
Knjižničar uporabnikom posreduje podatke o knjigah, revijah, avdiovizualnem gradivu in spletnih virih. Pomaga jim najti primerno gradivo, razloži uporabo kataloga in preveri, kje je posamezni izvod na voljo.
Pri oblikovanju zbirke pregleduje ponudbo in izbira gradivo. Skrbi za evidentiranje, razvrščanje in dostopnost gradiva ter spremlja izposojo in njegovo stanje. Pri starejših, redkih ali rokopisnih enotah uporablja postopke za preprečevanje poškodb.
Pripravlja tudi obvestila o novostih, bibliografije, navodila za uporabo knjižnice in predstavitve informacijskih virov. Lahko vodi informacijsko službo ali se usmeri na posamezno področje, na primer medicino, tehniko ali družboslovje.
Večino časa dela za računalnikom in z obiskovalci. Delovni čas je pogosto izmenski, pri pregledovanju in urejanju fizičnega gradiva pa je lahko izpostavljen prahu.
Delovne naloge
Pomoč uporabniku pri iskanju vira
Knjižničar najprej ugotovi, kakšno informacijo ali gradivo uporabnik išče. Nato preveri kataloge, bibliografije in podatkovne zbirke ter razloži, kako priti do ustreznega vira.
Urejanje in dopolnjevanje zbirke
Pregleda prispelo ali izbrano gradivo, poskrbi za evidentiranje in razvrstitev ter preveri, ali je zapis jasen in gradivo dostopno na ustrezni lokaciji.
Priprava obvestil in podpore
Pripravi obvestila o novostih, navodila za uporabo storitev ali gradivo za predstavitev informacijskih virov.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno urejanje informacij
Delo zahteva urejene zapise in pozornost pri razvrščanju gradiva.
- doslednost pri preverjanju podatkov
- smisel za red v zbirkah in evidencah
- zanesljivo delo z več viri hkrati
Jasna pomoč uporabnikom
Uporabnik potrebuje razumljivo razlago, kako priti do gradiva ali informacije.
- vljudno in potrpežljivo sporazumevanje
- jasno razlaganje postopkov iskanja
- pripravljenost pomagati različnim skupinam obiskovalcev
Poznavanje gradiv in virov
Knjižničar presodi, kateri vir ustreza vprašanju in kako z njim ravnati.
- zanimanje za knjižno in neknjižno gradivo
- računalniška pismenost pri delu s katalogi
- previdno ravnanje s starejšim in občutljivim gradivom
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za običajno pot v poklic se navaja VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje s področja bibliotekarstva. Knjižničar je lahko tudi oseba z univerzitetno ali srednješolsko izobrazbo, če opravi bibliotekarski tečaj. Zahtevana znanja so odvisna od delovnega mesta in vrste knjižnice.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Visokošolski študij bibliotekarstva
Običajna strokovna pot vodi prek visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega programa prve bolonjske stopnje s področja bibliotekarstva.
Druga izobrazbena podlaga
V poklic lahko vodi tudi končana univerzitetna ali srednješolska izobrazba, dopolnjena z bibliotekarskim tečajem.
Razvoj praktičnega znanja
Delo v knjižnici razvija uporabo katalogov in podatkovnih zbirk, obdelavo gradiva, komunikacijo z obiskovalci ter poznavanje pravil ravnanja z zbirkami.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilno povpraševanje, ne hiter porast mest
Poklic ima v Sloveniji stabilno perspektivo, vendar ni opredeljen kot deficitaren. Vstopna mesta so zato pogosto vezana na konkretna prosta delovna mesta v splošnih, šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnicah.
- Strokovna usmeritev
Prednost je poznavanje posameznega področja
Poleg splošnega bibliotekarskega znanja se lahko pogosteje pojavljajo naloge, povezane z določenimi vsebinami, kot so zdravstvo, tehnika, družboslovje ali domoznanske zbirke. Predhodno predmetno znanje lahko razširi nabor delovnih okolij.
- Dostop do zbirk
Delo vključuje fizične in licencirane spletne vire
Knjižnice širijo dostop do elektronskih publikacij, spletnih podatkovnih zbirk in digitaliziranih zbirk, hkrati pa ohranjajo izposojo in skrb za fizično gradivo. Novi zaposleni bodo pogosteje usklajevali pravila dostopa, iskalne poti in uporabo različnih vrst virov.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere knjižničar pogosto opravlja informacijsko delo, ureja zbirke, pripravlja bibliografije in pomaga uporabnikom pri zahtevnejšem iskanju. Fizično bolj naporno je prelaganje in pregledovanje večjih količin gradiva ter delo v prašnih zbirkah.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je lahko v poznejšem obdobju kariere vzdržno, ker je fizična obremenitev večinoma zmerna. Manj prilagodljiv je lahko izmenski urnik.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma zmerna. Zbranost zahtevajo natančno delo s podatki, komunikacija z uporabniki in občasno ravnanje z gradivom.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan ali delni delovnik je lahko mogoč, če ga delodajalec lahko uskladi z odpiralnim časom knjižnice in razporedom izmen.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju mlajših sodelavcev v uporabo katalogov, postopke obdelave gradiva in delo z uporabniki.