Plačni razpon
2000 €3500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona, ne za uradno individualno plačo.
Kiropraktik v ambulanti pregleda težave z gibanjem ter z ročno terapijo obravnava sklepe, mišice in hrbtenico. Z anamnezo, pregledom in testi oceni, ali je takšna obravnava primerna. Pacientu pokaže tudi vaje ter svetuje glede drže in gibov, ki lahko zmanjšajo ponavljanje težav.
2000 €3500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Za samostojno kiropraktično obravnavo sta potrebni strokovna usposobljenost in praksa. Študentsko delo je zato večinoma podporne narave.
Obravnave so pogosto naročene vnaprej, zato je urnik lahko dokaj predvidljiv. Vključuje pa tudi popoldanske termine.
Pregled in ročna terapija zahtevata neposreden stik s pacientom v ambulanti.
Kiropraktiki pogosto delajo v zasebnih ordinacijah. Zaposlitev je možna tudi v zdravstvenih ali rehabilitacijskih okoljih.
Potrebe po obravnavah niso posebej vezane na posamezni letni čas.
V poznejši karieri je delo lahko težje zaradi dolgotrajnega stanja ter ponavljajočih se obremenitev rok, ramen in hrbtenice.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kiropraktik navadno dela v ambulanti ali zasebni ordinaciji in obravnava težave mišično-skeletnega sistema. Najprej se s pacientom pogovori o težavah, preteklih boleznih, poškodbah in zdravljenju. Nato preveri, kako se pacient giblje.
Pregleda držo, gibljivost sklepov in odziv mišic. Po potrebi uporabi ortopedske ali nevrološke teste. Če so za varno odločitev pomembni, pregleda tudi razpoložljive rentgenske slike.
Pri ročni terapiji uporablja usmerjene prijeme za sklepe, mišice in hrbtenico. Ne predpisuje zdravil in ne operira. Če opazi znake zloma, vnetja ali hujše poškodbe, pacienta napoti k zdravniku.
Po obravnavi pojasni, kateri gibi in obremenitve lahko težave poslabšajo, ter predstavi vaje za držo in gibanje. Večino časa dela stoje, zato potrebuje varne ročne spretnosti in dobro telesno kondicijo.
Kiropraktik se s pacientom pogovori o bolečini, poškodbah, zdravljenju in vsakdanjih obremenitvah. Pregleda držo, gibljivost in znake, zaradi katerih ročna obravnava ni primerna.
Na podlagi pregleda izbere ročne prijeme za sklepe, mišice ali hrbtenico. Med terapijo spremlja pacientov odziv ter po potrebi prilagodi pritisk ali položaj.
Po obravnavi razloži vaje, položaje in gibe, ki podpirajo gibljivost ali zmanjšujejo preobremenitve. Ob sumu na stanje, ki presega njegovo obravnavo, pacienta napoti k zdravniku.
Pred ročno obravnavo presodi, katere težave lahko obravnava in kdaj je potreben zdravniški pregled.
Ročne tehnike izvaja nadzorovano in upošteva odziv sklepov, mišic ter pacienta.
Pacientu razumljivo razloži potek in meje obravnave ter priporočila za vsakdanje gibanje.
VI/2. stopnja
Za poklic je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Dostopni opisi omenjajo dve do pet let študija na ustrezni fakulteti, vendar programov ne navajajo posebej. Študij zajema anatomijo, fiziologijo, patologijo, biomehaniko, diagnostiko in tehnike ročne terapije.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Osnova je ustrezen visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje, uvrščen na VI/2. stopnjo izobrazbe.
Izobraževanje vključuje anatomijo, fiziologijo, patologijo, diagnostiko, rentgenologijo in humano biomehaniko.
Klinična praksa uči varno izvajanje posebnih prijemov, pregled pacienta in presojo, kdaj potrebuje drugo zdravstveno obravnavo.
Perspektiva poklica je ocenjena kot rastoča, zato se lahko širi prostor za delo v zasebnih ambulantah in rehabilitacijskih storitvah. Poklic ni označen kot deficitaren, zato rast ne zagotavlja zaposlitve.
Ljudje, ki vstopajo v poklic, bodo pogosteje obravnavali paciente z izvidi ali paciente, ki so že vključeni v fizioterapijo, rehabilitacijo ali zdravniško obravnavo. Razmejevanje pristojnosti in pravočasno napotovanje k drugim strokovnjakom bosta del vsakdanjega dela.
Pri zaposlovanju in delu v ordinacijah bo pomembno znanje anatomije, diagnostike in prepoznavanja stanj, pri katerih manipulacija ni ustrezna. Pomembne bodo tudi praktične izkušnje z varnimi ročnimi tehnikami in odgovornost do pacienta.
V poznejši karieri lahko delo otežijo obremenitve zapestij, ramen in hrbtenice ter dolgotrajno stanje ob terapevtski mizi. Fizično obremenitev lahko zmanjša bolj razporejen urnik z manj obravnavami na dan.
Psihofizična obremenitev
VisokaV poznejši karieri je delo lahko težje zaradi dolgotrajnega stanja ter ponavljajočih se obremenitev rok, ramen in hrbtenice.