Plačni razpon
2200 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače; dejanski prejemek je odvisen od zaposlitve, specializacije in obsega zasebne prakse.
Psihoterapevt
Psihoterapevt se z ljudmi pogovarja o duševnih stiskah in osebnih težavah. Pomaga jim prepoznati občutke, vedenjske vzorce in boleče izkušnje. Običajno dela v ordinaciji, zdravstveni ustanovi ali zasebni praksi.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Samostojno terapevtsko delo običajno ni študentsko delo, saj zahteva strokovno usposobljenost in odgovornost za obravnavo.
Urnik
Izmensko
Termini se pogosto prilagajajo razpoložljivosti pacientov, zato so srečanja lahko tudi popoldne.
Delo od doma
Na lokaciji
Obravnava večinoma poteka v ordinaciji ali drugem mirnem prostoru, kjer je pogovor zaseben.
Oblika dela
Mešano
Psihoterapevt lahko dela v ustanovi ali zasebni praksi. Možni sta redna zaposlitev in samostojno delo.
Sezonsko delo
Vse leto
Potreba po obravnavah ni vezana na določen letni čas.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo fizično ni zelo naporno, zahteva pa zbranost in sposobnost soočanja s psihičnimi obremenitvami.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela psihoterapevt
Psihoterapevt sprejema posameznike, pare ali skupine v ordinaciji oziroma drugem prostoru, kjer je mogoče zagotoviti zasebnost. V pogovoru z njimi obravnava težave, ki vplivajo na odnose, razpoloženje, delo ali vsakdanje življenje.
Na začetku zbere podatke o težavi, se s pacientom dogovori o okviru sodelovanja in presodi, katera psihoterapevtska metoda je primerna. Med srečanji posluša, postavlja vprašanja in pacientu pomaga ubesediti občutke ter razumeti povezave med izkušnjami, mislimi in ravnanjem.
Delo zajema tudi vodenje zaupnih zapiskov, spremljanje obravnave in pripravo na naslednja srečanja. Če gre za hudo stisko, agresivno vedenje ali nevarnost za pacienta oziroma druge, se psihoterapevt poveže z ustreznimi zdravstvenimi in socialnimi službami.
Delovne naloge
Začetek obravnave
Psihoterapevt na začetku srečanja vzpostavi miren in zaupen prostor za pogovor, preveri pacientovo trenutno stisko ter skupaj z njim določi temo obravnave.
Vodenje terapevtskega pogovora
S poslušanjem, vprašanji in izbrano metodo pacientu pomaga raziskovati občutke, izkušnje, odnose in vedenjske vzorce.
Spremljanje in ukrepanje
Po srečanju uredi zaupne zapiske in načrtuje nadaljnje delo. Če zazna resno ogroženost, pacienta poveže z drugimi strokovnimi službami.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Pozorno poslušanje in empatija
Psihoterapevt posluša brez prehitrih sodb in se osredotoča na pacientovo doživljanje.
- zbrano poslušanje
- spoštljiv odnos
- sposobnost vživljanja
Strokovne meje
Pri osebnih in čustveno zahtevnih temah ohranja zaupen, varen in profesionalen odnos.
- diskretnost
- čustvena zrelost
- odgovorno ravnanje
Presoja v zahtevnih situacijah
Prepozna, kdaj stiska presega okvir običajne obravnave in je treba vključiti druge službe.
- mirnost pod pritiskom
- jasna komunikacija
- preudarno odločanje
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Med usmeritvami sta navedena univerzitetni študij medicine in psihologije, vendar to nista edini poti. Za psihoterapevtsko delo so potrebna tudi dodatna strokovna izobraževanja iz izbrane metode, na primer kognitivno-vedenjske, psihodinamske, sistemske ali skupinsko-analitične psihoterapije.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko splošno podlago za nadaljnji študij in je med navedenimi smermi.
Visokošolski študij
Za poklic je navedena VI/2. stopnja. Med usmeritvami sta izpostavljena študija medicine in psihologije.
Izobraževanje iz psihoterapevtske metode
Po osnovnem študiju sledi dodatno strokovno usposabljanje iz izbrane metode, na primer psihodinamske, kognitivno-vedenjske, sistemske ali skupinsko-analitične psihoterapije.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva brez zagotovljene zaposlitve
Poklic ima rastočo perspektivo, zato se lahko poveča potreba po obravnavah v zdravstvu, socialnem varstvu in zasebnih praksah. Ker poklic ni označen kot deficitaren, rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
- Strokovna usmeritev
Pomen izbrane metode
Kandidati se bodo razlikovali tudi po dodatnem usposabljanju za posamezne psihoterapevtske pristope. Delodajalci in pacienti bodo lažje prepoznali področja dela, kot so individualna, partnerska, družinska ali skupinska obravnava.
- Sodelovanje ob krizah
Povezovanje z zdravstvenimi in socialnimi službami
Pri hudih stiskah in ogrožajočih situacijah bo potrebnega več usklajevanja z zdravstvenimi in socialnimi službami. To pomeni več dela v ekipah ter jasnejše ločevanje med psihoterapevtsko obravnavo in nujnimi ukrepi.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere je mogoče obseg dela prilagoditi z manj termini in daljšimi presledki med srečanji. Izkušeni psihoterapevti lahko usmerjajo tudi mlajše sodelavce.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo fizično ni zelo naporno, zahteva pa zbranost in sposobnost soočanja s psihičnimi obremenitvami.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna, psihična pa je lahko velika. Psihoterapevt se dalj časa srečuje z osebnimi stiskami, konflikti in krizami pacientov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je pri ordinacijskem delu mogoč, če je število obravnav in terminov manjše.
- Mentorstvo
- Delo z mlajšimi kolegi je smiselno pri prenosu izkušenj z vodenjem obravnav in strokovno komunikacijo.