Plačni razpon
2200 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače; dejanski prejemek je odvisen od zaposlitve, specializacije in obsega zasebne prakse.
Psihoterapevt se z ljudmi pogovarja o duševnih stiskah in osebnih težavah. Pomaga jim prepoznati občutke, vedenjske vzorce in boleče izkušnje. Običajno dela v ordinaciji, zdravstveni ustanovi ali zasebni praksi.
2200 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače; dejanski prejemek je odvisen od zaposlitve, specializacije in obsega zasebne prakse.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Samostojno terapevtsko delo običajno ni študentsko delo, saj zahteva strokovno usposobljenost in odgovornost za obravnavo.
Termini se pogosto prilagajajo razpoložljivosti pacientov, zato so srečanja lahko tudi popoldne.
Obravnava večinoma poteka v ordinaciji ali drugem mirnem prostoru, kjer je pogovor zaseben.
Psihoterapevt lahko dela v ustanovi ali zasebni praksi. Možni sta redna zaposlitev in samostojno delo.
Potreba po obravnavah ni vezana na določen letni čas.
Delo fizično ni zelo naporno, zahteva pa zbranost in sposobnost soočanja s psihičnimi obremenitvami.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Psihoterapevt sprejema posameznike, pare ali skupine v ordinaciji oziroma drugem prostoru, kjer je mogoče zagotoviti zasebnost. V pogovoru z njimi obravnava težave, ki vplivajo na odnose, razpoloženje, delo ali vsakdanje življenje.
Na začetku zbere podatke o težavi, se s pacientom dogovori o okviru sodelovanja in presodi, katera psihoterapevtska metoda je primerna. Med srečanji posluša, postavlja vprašanja in pacientu pomaga ubesediti občutke ter razumeti povezave med izkušnjami, mislimi in ravnanjem.
Delo zajema tudi vodenje zaupnih zapiskov, spremljanje obravnave in pripravo na naslednja srečanja. Če gre za hudo stisko, agresivno vedenje ali nevarnost za pacienta oziroma druge, se psihoterapevt poveže z ustreznimi zdravstvenimi in socialnimi službami.
Psihoterapevt na začetku srečanja vzpostavi miren in zaupen prostor za pogovor, preveri pacientovo trenutno stisko ter skupaj z njim določi temo obravnave.
S poslušanjem, vprašanji in izbrano metodo pacientu pomaga raziskovati občutke, izkušnje, odnose in vedenjske vzorce.
Po srečanju uredi zaupne zapiske in načrtuje nadaljnje delo. Če zazna resno ogroženost, pacienta poveže z drugimi strokovnimi službami.
Psihoterapevt posluša brez prehitrih sodb in se osredotoča na pacientovo doživljanje.
Pri osebnih in čustveno zahtevnih temah ohranja zaupen, varen in profesionalen odnos.
Prepozna, kdaj stiska presega okvir običajne obravnave in je treba vključiti druge službe.
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Med usmeritvami sta navedena univerzitetni študij medicine in psihologije, vendar to nista edini poti. Za psihoterapevtsko delo so potrebna tudi dodatna strokovna izobraževanja iz izbrane metode, na primer kognitivno-vedenjske, psihodinamske, sistemske ali skupinsko-analitične psihoterapije.
Gimnazija daje široko splošno podlago za nadaljnji študij in je med navedenimi smermi.
Za poklic je navedena VI/2. stopnja. Med usmeritvami sta izpostavljena študija medicine in psihologije.
Po osnovnem študiju sledi dodatno strokovno usposabljanje iz izbrane metode, na primer psihodinamske, kognitivno-vedenjske, sistemske ali skupinsko-analitične psihoterapije.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Poklic ima rastočo perspektivo, zato se lahko poveča potreba po obravnavah v zdravstvu, socialnem varstvu in zasebnih praksah. Ker poklic ni označen kot deficitaren, rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
Kandidati se bodo razlikovali tudi po dodatnem usposabljanju za posamezne psihoterapevtske pristope. Delodajalci in pacienti bodo lažje prepoznali področja dela, kot so individualna, partnerska, družinska ali skupinska obravnava.
Pri hudih stiskah in ogrožajočih situacijah bo potrebnega več usklajevanja z zdravstvenimi in socialnimi službami. To pomeni več dela v ekipah ter jasnejše ločevanje med psihoterapevtsko obravnavo in nujnimi ukrepi.
V poznejšem obdobju kariere je mogoče obseg dela prilagoditi z manj termini in daljšimi presledki med srečanji. Izkušeni psihoterapevti lahko usmerjajo tudi mlajše sodelavce.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo fizično ni zelo naporno, zahteva pa zbranost in sposobnost soočanja s psihičnimi obremenitvami.