Plačni razpon
3000 €6500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače kirurga, ki se razlikuje glede na ustanovo, dežurstva in izkušnje.
Kirurg
Kirurg v bolnišnici ali drugi zdravstveni ustanovi presodi, ali bolezen ali poškodba zahteva operativno zdravljenje. Na svojem specialističnem področju načrtuje in izvaja kirurške posege. Pred operacijo, med njo in po njej sodeluje z zdravstveno ekipo ter spremlja zdravljenje bolnika.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
S študentskim delom ni mogoče opravljati kirurških nalog. Študent medicine lahko spoznava klinično okolje pri vajah in drugih oblikah usposabljanja.
Urnik
Nereden urnik
Urnik pogosto vključuje dežurstva, nujne posege in dolge operacije, zato je manj predvidljiv kot običajno dopoldansko delo.
Delo od doma
Na lokaciji
Kirurg diagnostiko, posege in spremljanje bolnika opravlja v zdravstveni ustanovi. Delo od doma ni značilno za osrednji del tega poklica.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Kirurg je v Sloveniji običajno zaposlen v bolnišnici, kliničnem centru ali drugi zdravstveni ustanovi.
Sezonsko delo
Vse leto
Kirurška obravnava ni izrazito sezonska. Načrtovani posegi in zdravljenje nujnih stanj potekajo vse leto.
Psihofizična obremenitev
Visoka
V poznejšem obdobju kariere so lahko omejitev dolge operacije, stoječe delo in dežurstva. Ponekod je mogoče del nalog preusmeriti v ambulantno, konziliarno ali mentorsko delo.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela kirurg
Kirurg dela predvsem v bolnišnicah, operacijskih blokih, urgentnih centrih in specialističnih ambulantah. Pregleda izvide, slike in druge ugotovitve o bolniku, postavi kirurško diagnozo ter odloči, ali je potreben poseg in kakšen bo.
Pred operacijo bolniku pojasni predvideno zdravljenje, preveri podatke o njegovem stanju in se z anesteziologom, medicinskimi sestrami ter drugimi člani ekipe dogovori o poteku dela. Med posegom vodi operativne korake, rešuje morebitne zaplete in skrbi za varno izvedbo.
Delo je odvisno od specializacije. Kirurg lahko zdravi poškodbe, bolezni trebušnih organov, prsnega koša, žilja, živčevja, sečil, spolnih organov in obraza ter spremembe kože in mehkih tkiv. Po operaciji spremlja okrevanje, presoja uspeh zdravljenja in ureja medicinsko dokumentacijo.
Operacije so lahko dolge. Pogosto potekajo stoje ali v prisilnem položaju in zahtevajo neprekinjeno zbranost. V bolnišnicah so del dela tudi dežurstva in obravnava nujnih stanj, zato urnik ni vedno predvidljiv.
Delovne naloge
Pregled in odločitev o zdravljenju
Kirurg pregleda napotnico, izvide, slikovne preiskave in zdravstveno stanje bolnika. Nato presodi, ali bi kirurški poseg bolniku koristil, in določi njegov predvideni obseg.
Priprava in izvedba posega
Pred operacijo preveri pomembne podatke, se z operacijsko ekipo uskladi o poteku posega in uporablja postopke za sterilno delo. Med posegom operira, spremlja njegov potek in ukrepa ob zapletih.
Spremljanje okrevanja
Po posegu kirurg pregleda bolnika, spremlja celjenje in odziv na zdravljenje ter odloča o nadaljnjih pregledih ali dodatnih ukrepih. V dokumentacijo zapiše ugotovitve, potek zdravljenja in podatke za odpust.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno odločanje pod pritiskom
Kirurg obravnava veliko podatkov in mora odločati tudi v nujnih primerih, ko je časa malo.
- zbranost pri podrobnostih
- mirno presojanje zapletov
- odgovornost pri odločitvah
Vzdržljivost pri operativnem delu
Pri dolgih posegih mora kirurg ohraniti natančnost kljub stoječemu delu, utrujenosti in omejenemu gibanju.
- fizična vzdržljivost
- potrpežljivost
- stabilna ročna spretnost
Sodelovanje z zdravstveno ekipo
Delo v operacijski sobi zahteva jasno komunikacijo z anesteziologom, medicinskimi sestrami in drugimi strokovnjaki.
- jasno sporazumevanje
- usklajevanje dela
- spoštljiv odnos do bolnika in ekipe
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja izobrazbe, visoka šola prve stopnje. Po končanem študiju na medicinski fakulteti sledi specializacija iz izbranega področja kirurgije, ki se konča s specialističnim izpitom. Za samostojno specialistično delo kirurg potrebuje tudi veljavno specialistično licenco.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Visokošolski študij medicine
Pot se začne z dokončanim ustreznim študijem na medicinski fakulteti v okviru navedene VI/2. stopnje izobrazbe.
Specializacija iz kirurgije
Po študiju zdravnik opravlja specialistično usposabljanje na izbranem kirurškem področju, na primer pri zdravljenju poškodb, bolezni trebuha, žilja ali živčevja.
Specialistični izpit in strokovno izpopolnjevanje
Specializacija se konča s specialističnim izpitom. Kirurg nato z nadaljnjim izobraževanjem ohranja in obnavlja strokovno znanje ter licenco.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba po kirurški obravnavi
Perspektiva poklica je rastoča, zato bodo bolnišnice in specialistični programi potrebovali kirurge. To še ne pomeni samodejne zaposlitve, saj so za vstop potrebni dolgo specialistično usposabljanje in razpoložljiva mesta za specializacije.
- Specializacija
Bolj usmerjene kirurške poti
Kirurg bo poklicno pot vse bolj gradil znotraj ožje stroke, kot so travmatologija, abdominalna kirurgija, kirurgija žilja, nevrokirurgija ali druge specialistične usmeritve. Izbrano področje vpliva na vrsto bolnikov, delovno okolje in delež urgentnega dela.
- Strokovni pogoji
Redno obnavljanje specialističnega znanja
Za delo bo še naprej potrebna veljavna specialistična licenca, povezana z nadaljnjim strokovnim izpopolnjevanjem. Novi postopki in medicinska oprema bodo od kirurga zahtevali dodatna usposabljanja tudi po končani specializaciji.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere lahko kirurg opravlja manj najdaljših operacij, več pa ambulantnih pregledov, strokovnih posvetov in vodenja mlajših kolegov. Takšna razporeditev je odvisna od specializacije in organizacije oddelka.
Psihofizična obremenitev
VisokaV poznejšem obdobju kariere so lahko omejitev dolge operacije, stoječe delo in dežurstva. Ponekod je mogoče del nalog preusmeriti v ambulantno, konziliarno ali mentorsko delo.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Dolgo stanje, prisilni položaji med posegi, velika zbranost in dežurstva so precejšnja fizična in psihična obremenitev.
- Skrajšan delovnik
- Krajši delovnik je lahko izvedljiv predvsem pri ambulantnem, konziliarnem ali izobraževalnem delu. Operativni program je treba uskladiti z delom celotne ekipe.
- Mentorstvo
- Izkušen kirurg lahko uvaja specializante in mlajše zdravnike v obravnavo bolnikov, načrtovanje posegov in delo v operacijski sobi.