Plačni razpon
2000 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače anesteziologa, ki se razlikuje glede na ustanovo, delovno dobo in dodatke.
Anesteziolog
Anesteziolog pripravi bolnika na anestezijo, jo vodi med posegom in spremlja prebujanje ter okrevanje. Nadzira dihanje, krvni obtok in druge življenjske funkcije. Dela tudi v intenzivni medicini, pri oživljanju, urgentni oskrbi in zdravljenju bolečine.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Za samostojno delo anesteziologa sta potrebni zaključeno medicinsko izobraževanje in specializacija, zato študentsko delo v tej vlogi ni običajno.
Urnik
Nereden urnik
Delo pogosto poteka v izmenah in vključuje dežurstva, nočno delo ter delo ob vikendih in praznikih, zlasti v bolnišnici.
Delo od doma
Na lokaciji
Anestezija, spremljanje bolnika in urgentno ukrepanje potekajo ob bolniku v bolnišnici ali ambulanti.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Anesteziologi so v Sloveniji večinoma zaposleni v bolnišnicah, kliničnih centrih ter drugih javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah.
Sezonsko delo
Vse leto
Potreba po anesteziološki oskrbi je skozi vse leto stalna, saj je povezana z operacijami, urgentnimi obravnavami in intenzivnim zdravljenjem.
Psihofizična obremenitev
Srednja
V poznejšem obdobju kariere je delo zaradi velike odgovornosti, dežurstev in nujne prisotnosti ob bolniku zmerno zahtevno.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela anesteziolog
Anesteziolog dela v operacijskem bloku, intenzivni enoti, urgentnem centru ali ambulanti. Pred posegom oceni bolnikovo zdravstveno stanje, pregleda izvide, dihalne sposobnosti in dejavnike tveganja. Nato izbere način anestezije ter pripravi načrt oskrbe po operaciji.
Med operacijo odmerja zdravila in tekočine, prilagaja anestezijo ter neprekinjeno spremlja vitalne znake. Ob nenadni spremembi stanja ukrepa skupaj s kirurgom, anestezijsko medicinsko sestro in drugo zdravstveno ekipo.
Po posegu spremlja prebujanje, zdravi bolečino in pomaga preprečevati zaplete med okrevanjem. Lahko dela tudi v protibolečinski ambulanti, kjer obravnava kronično bolečino, ali v intenzivni medicini.
Pri urgentnih sprejemih vodi oživljanje in sodeluje pri oskrbi hudo poškodovanih ali življenjsko ogroženih bolnikov. Pri transplantacijah sodeluje pri vzdrževanju organov, anesteziji prejemnika in zdravljenju po presaditvi.
Delovne naloge
Ocena pred posegom
Anesteziolog pregleda zdravstveno dokumentacijo, oceni dihanje, krvni obtok in tveganja ter bolniku pojasni potek anestezije.
Vodenje anestezije
Med posegom odmerja anestetike, zdravila in tekočine, spremlja meritve na monitorjih ter ukrepa ob spremembah bolnikovega stanja.
Nadzor okrevanja
Po operaciji spremlja prebujanje, ureja zdravljenje bolečine, dokumentira potek oskrbe in z oddelčno ekipo uskladi nadaljnje zdravljenje.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Odločanje v kritičnih trenutkih
Delo zahteva hitro presojo, kadar se bolnikovo stanje nenadoma spremeni.
- mirnost pod pritiskom
- hitro povezovanje kliničnih podatkov
- odgovorno ukrepanje
Natančno klinično spremljanje
Anesteziolog spremlja meritve življenjskih funkcij in med posegom prilagaja zdravljenje.
- doslednost pri postopkih
- pozornost do podrobnosti
- dobro poznavanje zdravil in fiziologije
Sodelovanje z zdravstveno ekipo
Varna obravnava zahteva tesno usklajevanje s kirurgi, medicinskimi sestrami in zdravniki drugih specialnosti.
- jasno sporazumevanje
- usklajeno delo v ekipi
- spoštljiv odnos do bolnika
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja, visoka šola prve stopnje, vendar delo anesteziologa v praksi zahteva končano medicinsko fakulteto, pripravništvo oziroma sekundariat in specializacijo iz anesteziologije, reanimatologije ter perioperativne intenzivne medicine. Gimnazija je ena od srednješolskih usmeritev, ki daje širšo podlago za nadaljnji študij medicine. Po specializaciji zdravnik znanje dopolnjuje z izobraževanji in kliničnim usposabljanjem.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko naravoslovno podlago za nadaljevanje študija medicine.
Študij medicine
Po srednji šoli sledi študij medicine, ki vodi do zdravniškega poklica in kliničnega usposabljanja.
Pripravništvo in specializacija
Po pripravništvu oziroma sekundariatu sledi specializacija iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba brez zagotovljene zaposlitve
Perspektiva poklica je rastoča, zato bodo bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti predvidoma potrebovali nove specialiste. Ker poklic ni označen kot deficitaren, to samo po sebi ne pomeni zagotovljenega delovnega mesta.
- Organizacija zdravstvene oskrbe
Več dela med operacijsko in intenzivno medicino
Novi specialisti bodo pogosteje delali v povezanih ekipah operacijskih blokov, intenzivnih enot in urgentnih služb. Razporeditev dela bo tudi v prihodnje v veliki meri odvisna od dežurstev in nujnih obravnav.
- Strokovno področje
Širjenje ambulantne obravnave bolečine
Poleg perioperativne oskrbe je več možnosti za usmeritev v diagnostiko in zdravljenje kronične bolečine. To delo vključuje sodelovanje z zdravniki različnih specialnosti in dolgotrajnejše spremljanje bolnikov.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Anesteziolog lahko v poznejšem obdobju kariere še vedno dela klinično, več časa pa nameni ambulantni obravnavi bolečine, predoperativnim pregledom, izobraževanju in strokovnemu usklajevanju. Dežurstva ter delo v urgentnih in operacijskih ekipah so lahko še vedno naporna.
Psihofizična obremenitev
SrednjaV poznejšem obdobju kariere je delo zaradi velike odgovornosti, dežurstev in nujne prisotnosti ob bolniku zmerno zahtevno.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je običajno zmerna. Psihična je velika, saj delo zahteva odločanje v kritičnih stanjih, stalno zbranost in odgovornost za bolnikovo varnost.
- Skrajšan delovnik
- Delni ali skrajšan delovnik je lahko možen pri ambulantnem, predoperativnem ali izobraževalnem delu. Dežurna organizacija operacijskega dela ga pogosto težje dopušča.
- Mentorstvo
- V učnih ustanovah anesteziolog uvaja specializante, mlade zdravnike in člane anestezijske ekipe v klinične postopke.