Avtoklepar: naslovna fotografija poklica

Gradbeništvo in obrt

Avtoklepar

Avtoklepar popravlja poškodovane avtomobilske karoserije ter vgrajuje in pritrjuje njihove dele. Zaposli se v avtoličarsko-kleparskih delavnicah, servisih, obrtnih podjetjih ali avtomobilski industriji. Pri delu preverja prileganje delov, obliko pločevine in kakovost popravila.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanjeŠtipendijaDeficitaren

Trenutno na naboru štipendij za deficitarne poklice (SRIPS) in na ZRSZ seznamu za zaposlitveno spodbudo — možnost štipendije za dijake.

Izobrazba

Avtoklepar se izobražuje na poklicnem program…

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

V delavnicah so mogoče pomožne naloge in praksa. Za samostojna zahtevnejša popravila pa je potrebno usposabljanje.

Urnik

Izmensko

Delo je pogosto organizirano v eni ali več izmenah. V servisih se lahko dela tudi ob vikendih.

Delo od doma

Na lokaciji

Popravila, montaža in pregled karoserije potekajo ob vozilu oziroma v delavnici, zato delo od doma skoraj ni mogoče.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Avtoklepar je pogosto zaposlen v servisnem ali proizvodnem podjetju, dela pa lahko tudi v manjši obrtni delavnici.

Sezonsko delo

Vse leto

Servisi in proizvodnja delujejo vse leto. Obseg popravil ni izrazito vezan na posamezni letni čas.

Psihofizična obremenitev

Visoka

Delo v poznejšem obdobju kariere lahko otežujejo fizični napori, sklanjanje in pogoste menjave položaja ob vozilu.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela avtoklepar

V servisni delavnici avtoklepar po trku pregleda poškodbe karoserije, določi obseg popravila in pripravi potek dela. Poškodovane dele poravna, popravi ali odstrani, nato vgradi nove ter preveri, ali se vozilu pravilno prilegajo.

Oblikuje jekleno ali aluminijasto pločevino, ravna deformirane dele in sestavne dele spaja z vijaki, kovicami ali varjenjem. Pri tem uporablja tehnične risbe, delovni nalog in navodila proizvajalca, zlasti kadar dela z materiali različnih lastnosti.

V proizvodnji sestavlja dele karoserij in vozilne konstrukcije, tudi za posebna vozila. Pločevinaste dele pripravi strojno ali ročno, jih pritrdi na okvir ter preveri mere in poravnanost sestava.

Delo večinoma poteka v zaprtih delavnicah, kjer je potrebna dosledna uporaba zaščitne opreme. Avtoklepar stranki ali sodelavcu pojasni ugotovljeno poškodbo. Pogosto se sklanja, menja položaj in dela neposredno ob vozilu.

Delovne naloge

Pregled poškodbe in priprava popravila

Avtoklepar pregleda karoserijo, poškodovani del primerja s tehnično dokumentacijo in določi, katere dele bo poravnal, popravil ali zamenjal.

Oblikovanje in spajanje delov

Pločevino ravna, oblikuje ali pripravi na delovni mizi oziroma stroju. Nato dele pritrdi z vijačenjem, kovičenjem ali varjenjem.

Montaža in končni pregled

Po vgradnji preveri prileganje karoserijskih delov, poravnanost spojev in kakovost popravila pred predajo vozila.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Natančno opazovanje poškodb

Za delo potrebuje dober vid in zanesljivo presojo oblik, mer ter prileganja delov.

  • opazi drobne deformacije in nepravilne reže
  • primerja stanje vozila s tehničnimi podatki
  • delo zaključi s pregledom spojev in poravnanosti

Spretno rokovanje z materiali

Karoserijski materiali zahtevajo občutek pri oblikovanju, spajanju in ravnanju s pločevino.

  • razume razlike med jeklom in aluminijem
  • uporablja ročne in strojne postopke oblikovanja
  • delo izvaja z ustrezno zaščitno opremo

Sporazumevanje v delavnici

Pri popravilu sodeluje z drugimi servisnimi strokovnjaki in se pogovarja tudi s stranko.

  • jasno opiše ugotovljeno poškodbo
  • uskladi potek dela z avtoličarjem ali serviserjem
  • razloži obseg izvedenega popravila

Izobrazba

Zahtevana raven

Avtoklepar se izobražuje na poklicnem…

Za avtokleparja je običajna poklicna usmeritev program avtokaroserist, v katerem dijaki pridobijo znanje o popravilih in izdelavi karoserijskih delov. Sorodne šolske poti so programi klepar-krovec, avtoserviser in avtoservisni tehnik. Stopnja kvalifikacije v podanih podatkih ni opredeljena, zato poklic ni vezan na eno določeno stopnjo izobrazbe.

Pot do poklica

  1. Poklicno izobraževanje

    Običajna šolska pot vodi prek programa avtokaroserist, ki vključuje karoserijska popravila, obdelavo materialov in praktično delo.

  2. Praktično usposabljanje v delavnici

    Praksa vključuje delo z vozili, merilnimi pripomočki, karoserijskimi napravami in postopki montaže pod vodstvom izkušenega sodelavca.

  3. Razvoj specializiranih znanj

    Z delovnimi izkušnjami se lahko avtoklepar usmeri v zahtevnejša popravila po trkih, delo z aluminijem, varjenje ali sestavljanje posebnih vozil.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere so fizično zahtevna popravila, delo v prisilnih položajih in varjenje lahko bolj naporni. Izkušnje pridejo bolj do izraza pri zahtevnejši diagnostiki poškodb, organizaciji dela ali uvajanju sodelavcev, če delovno mesto to dopušča.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizično obremenitev povečujejo dvigovanje delov, delo v pripognjenem položaju, obračanje in ponavljajoči se gibi rok.
Skrajšan delovnik
Možnost skrajšanega delovnika je odvisna od organizacije posamezne delavnice. Narava servisnega in proizvodnega dela ga sicer ne izključuje.
Mentorstvo
V delavnicah lahko izkušen avtoklepar uvaja dijake, vajence ali nove sodelavce v postopke popravil.