Plačni razpon
1500 €2500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Mehanik kmetijskih strojev in naprav vzdržuje, nastavlja in popravlja traktorje ter drugo kmetijsko, gozdarsko in vrtnarsko mehanizacijo. Napake odkriva z mehanskimi meritvami in elektronsko diagnostiko. Dela v servisni ali specializirani delavnici ter na terenu pri uporabnikih strojev.
1500 €2500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Mogoča je pomoč v servisni delavnici, samostojni posegi na strojih pa zahtevajo strokovno znanje in odgovornost.
Delo večinoma poteka podnevi. Terenski posegi in obdobja intenzivnih kmetijskih del lahko podaljšajo delovnik.
Popravila, meritve in preizkusi potekajo ob stroju, v delavnici ali na terenu. Delo od doma zato ni značilno.
Mehanik je pogosto zaposlen pri serviserju, prodajalcu kmetijske mehanizacije, večjem kmetijskem podjetju ali v vzdrževalni službi.
Več terenskih servisov je lahko v času setve, spravila pridelkov in drugih intenzivnih kmetijskih del.
Delo je v poznejšem obdobju kariere zmerno vzdržno. Terensko delo, dvigovanje delov in delo v neugodnih razmerah pa so fizično obremenjujoči.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Mehanik kmetijskih strojev in naprav dela v servisnih delavnicah in pri uporabnikih strojev. Vzdržuje traktorje, priključke, delovne stroje ter vrtnarsko in gozdarsko mehanizacijo. Pregleda stroj, ugotovi vzrok nepravilnega delovanja in določi, kaj je treba popraviti.
Pri servisiranju razstavi obrabljene ali poškodovane sklope, zamenja dele in preveri mehanske, hidravlične ter električne povezave. Po popravilu stroj uravna, nastavi delovne funkcije in preveri njegovo varno ter zanesljivo delovanje.
Sodobni stroji imajo elektronske krmilne sisteme, zato pri delu uporablja diagnostično opremo za odčitavanje napak in nastavljanje sistemov. Pri zahtevnejših posegih lahko programira ali prilagodi nastavitve krmilnih naprav.
Na prostem dela takrat, ko stroja ni mogoče pripeljati v delavnico ali ko je popravilo nujno med delom na kmetiji. Za tak poseg pripravi opremo, se z uporabnikom dogovori o popravilu in po koncu pospravi delovno mesto.
Prevzame stroj, preveri opis napake, pregleda vidne poškodbe in z meritvami ugotovi, kateri sklop potrebuje servis ali popravilo.
Razstavi okvarjeni del, popravi ali zamenja obrabljene komponente ter po podatkih proizvajalca nastavi mehanske, hidravlične ali električne povezave.
Po sestavi zažene stroj, preveri odziv krmiljenja in delovanje priključkov. Nato zabeleži opravljeno delo ter uporabniku pojasni izvedeni poseg.
Ena okvara se lahko kaže na več načinov. Mehanik zato primerja pregled stroja, meritve in podatke iz diagnostike.
Pri terenskem popravilu mora presoditi, kaj lahko uredi ob stroju in katere dele je treba pripeljati iz delavnice.
Pri večjih popravilih sodeluje z mehaniki v delavnici, dobavitelji delov in uporabnikom stroja.
IV. stopnja
Za ta poklic je običajna IV. stopnja srednjega poklicnega izobraževanja. Ustrezno podlago dajejo programi s področja mehanike delovnih in kmetijskih strojev oziroma kmetijske mehanizacije. Šolanje vključuje strojne sklope, vzdrževanje, diagnostiko in varno delo v delavnici.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Osnovno strokovno podlago daje IV. stopnja srednjega poklicnega izobraževanja s področja mehanike delovnih in kmetijskih strojev ali sorodne kmetijske mehanizacije.
Praktično usposabljanje v servisni delavnici razvija spretnosti pri razstavljanju sklopov, vzdrževanju, meritvah in varnem ravnanju z opremo.
Za vožnjo in premikanje strojev so pomembna ustrezna vozniška dovoljenja, zlasti kategorije B, F in G. Prednost je tudi znanje dela s težjo gradbeno ali gozdarsko mehanizacijo.
Zaposlitve se ohranjajo pri prodajalcih in serviserjih kmetijske mehanizacije, v večjih kmetijskih podjetjih ter pri vzdrževalcih delovnih strojev. To ne pomeni zagotovljene zaposlitve ob vstopu v poklic.
Pri novih traktorjih in priključkih bo vstopajoči pogosteje obravnaval napake senzorjev, krmilnih enot in elektronsko vodenih funkcij. Mehansko znanje bo povezano z branjem diagnostičnih podatkov in pravilnim nastavljanjem sistemov.
Uporabniki kmetijske mehanizacije potrebujejo popravila tudi, ko stroj dela na njivi, v hlevu ali v gozdu. Delo pri trgovcih in pooblaščenih servisih je zato pogosto povezano z organiziranimi izhodi na teren ter poznavanjem različnih znamk in priključkov.
V poznejšem obdobju kariere lahko mehanik več dela opravlja v delavnici, pri diagnostiki, načrtovanju popravil in usklajevanju servisnih posegov. Terenske intervencije in ravnanje s težjimi sklopi ostajajo fizično zahtevnejši del poklica.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere zmerno vzdržno. Terensko delo, dvigovanje delov in delo v neugodnih razmerah pa so fizično obremenjujoči.