Plačni razpon
2400 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izobrazbo, javni sektor in izkušnje, ne za individualno uradno plačo.
Meteorolog spremlja podatke o ozračju, pripravlja vremenske napovedi in preverja meritve. Zaposli se lahko v meteoroloških službah, na letališčih, v raziskovalnih ustanovah ali na področju podnebnih analiz. Pri delu uporablja podatke merilnih postaj, satelitske in radarske posnetke ter računske modele vremena.
2400 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izobrazbo, javni sektor in izkušnje, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo je mogoče pri urejanju podatkov, raziskovalnih projektih ali tehnični podpori. Za samostojno pripravo napovedi pa je potrebno strokovno znanje.
Operativno napovedovanje, letalska meteorologija in meritve lahko potekajo izmensko. Raziskovalno in analitično delo je pogosteje organizirano v dnevnem urniku.
Analize in pripravo poročil je deloma mogoče opravljati na daljavo. Dežurstva, usklajevanje meritev in delo v operativnih službah so navadno vezani na delovno mesto.
Meteorologi so v Sloveniji najpogosteje zaposleni pri javni meteorološki službi, letalskih službah, raziskovalnih ustanovah ali drugih organizacijah.
Delo poteka vse leto, saj je treba vreme, podnebne podatke in operativne službe spremljati neprekinjeno.
Delo je tudi v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno. Obremenitev lahko povečajo dolgotrajno sedenje, delo pred zasloni in morebitna izmenska dežurstva.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Meteorolog v meteorološki službi, na letališču ali v raziskovalnem okolju spremlja razmere v ozračju in iz podatkov presoja, kako se bo vreme razvijalo. Pripravlja napovedi za javnost, promet, letalstvo in druge uporabnike, ki potrebujejo podatke o padavinah, vetru, temperaturi ali nevihtah.
Pri napovedovanju primerja podatke merilnih postaj z radarskimi slikami, satelitskimi posnetki in rezultati računskih modelov. Spremlja premikanje oblakov in padavinskih sistemov, preverja razlike med podatki ter napoved pripravi kot besedilo, karto ali drug grafični prikaz.
Del nalog je tudi preverjanje kakovosti opazovanj, primerjanje podatkov po času in območjih ter urejanje arhivov meritev. Meteorolog izbere ustrezne merilne postopke in sodeluje pri odločitvah o postavitvi nove postaje ali prestavitvi obstoječe.
V klimatologiji proučuje dolgoletne podnebne podatke, spremembe povprečnih razmer in izredne vremenske pojave. Pripravlja lahko tudi analize širjenja onesnaževal v zraku ter strokovne podlage za presojo vplivov okoljskih nesreč.
Meteorolog pregleda podatke z meteoroloških postaj, radarjev, satelitov in drugih merilnih virov. Preveri manjkajoče ali nenavadne vrednosti ter ugotovi, ali odstopanje kaže na vremenski pojav ali napako pri opazovanju.
Na podlagi trenutnih razmer in rezultatov prognostičnih modelov oceni premikanje padavin, oblakov, vetra in neviht. Ugotovitve primerja z lokalnimi razmerami ter pripravi napoved za izbrano območje ali dejavnost.
Meteorolog pripravi napoved v besedilni ali grafični obliki in pričakovane pojave pojasni sodelavcem ali uporabnikom. Nato dopolni evidence meritev, arhivira podatke in zabeleži opažanja za poznejše analize.
Delo zahteva zanesljivo presojo velike količine podatkov in prepoznavanje odstopanj, ki lahko vplivajo na napoved.
Meteorolog pri razlagi vremenskih pojavov uporablja znanje fizike ozračja, statistike in računalniških postopkov.
Pri meritvah, dežurstvih in objavi napovedi sodeluje z opazovalci, drugimi strokovnjaki in uporabniki meteoroloških informacij.
VI/2. stopnja
Za ta poklic se običajno zahteva izobrazba na ravni VI/2, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve stopnje. Ustrezno podlago daje naravoslovna smer, med pogostimi možnostmi je študij na Fakulteti za matematiko in fiziko. Za posamezna specialistična dela lahko delodajalec zahteva dodatno znanje meteorologije, statistike, programiranja ali podnebnih analiz.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Srednješolsko znanje matematike, fizike, geografije in informatike je dobra osnova za razumevanje ozračja in poznejše delo s podatki.
Običajna pot vodi do VI/2 stopnje na naravoslovnem visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve stopnje. Študij fizike in sorodnih naravoslovnih smeri lahko da ustrezno strokovno podlago.
Po študiju se znanje dopolnjuje z uporabo meteoroloških baz, modelov, merilnih sistemov in postopkov posamezne službe. Letalska meteorologija, prognoza in klimatologija zahtevajo bolj usmerjeno strokovno delo.
Do poklica meteorolog lahko prideš tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:
Poklic ima rastočo perspektivo, vendar ni označen kot deficitaren. Vstopna mesta bodo zato verjetno še naprej vezana na omejeno število meteoroloških, raziskovalnih, letalskih in okoljskih delodajalcev. Pomembna bo ustrezna naravoslovna usposobljenost.
Podnebne spremembe in pogostejša obravnava izrednih vremenskih pojavov povečujejo potrebo po analizah dolgoletnih meritev. Meteorolog bo pogosteje sodeloval pri razlagi lokalnih podnebnih razmer, suš, vročinskih obdobij in nalivov za javne službe, prostorsko načrtovanje ali okoljske presoje.
Poleg splošnih napovedi narašča potreba po meteoroloških informacijah za letalski promet, opozarjanje ob nevarnih pojavih in ocenjevanje širjenja onesnaževal. To odpira bolj specializirana delovna področja, pri katerih so poleg meteorologije potrebna tudi znanja o posamezni dejavnosti in njenem tveganju.
V poznejšem obdobju kariere se meteorolog pogosto posveča zahtevnejšim analizam, preverjanju podatkov, strokovnim poročilom ali prenosu znanja. Operativna dežurstva so lahko bolj naporna. Delo je večinoma pisarniško, vključuje veliko časa pred zasloni in občasno usklajevanje s terenskimi opazovalci.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je tudi v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno. Obremenitev lahko povečajo dolgotrajno sedenje, delo pred zasloni in morebitna izmenska dežurstva.