Plačni razpon
1800 €3000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za ocenjeni mesečni bruto razpon glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Arhivar
Arhivar prevzema, ureja in popisuje dokumente, fotografije, knjige in drugo arhivsko gradivo. Gradivo zaščiti, razvrsti in pripravi za uporabo v arhivu. Običajno dela v javnih, cerkvenih, gospodarskih ali drugih specializiranih arhivih in v čitalnicah.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko pomaga pri nekaterih administrativnih, digitalizacijskih ali urejevalnih opravilih. Samostojno strokovno arhivsko delo zahteva ustrezna znanja.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka med delavniki in podnevi. Občasno so predvideni termini za uporabnike čitalnice ali terenski prevzemi gradiva.
Delo od doma
Na lokaciji
Del popisovanja in dela z evidencami je mogoče opraviti na daljavo. Pregledovanje, urejanje in varovanje izvirnega gradiva poteka v arhivu.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Arhivar je v Sloveniji najpogosteje zaposlen v arhivu, javnem zavodu, ustanovi ali organizaciji, ki hrani lastno arhivsko gradivo.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Prevzemanje, urejanje in uporaba arhivskega gradiva potekajo vse leto.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno. Več obremenitve lahko povzročajo prah, delo s škatlami in dolgotrajno zbrano pregledovanje gradiva.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela arhivar
Arhivar presodi, katero prejeto gradivo ima trajno arhivsko vrednost in katero ne sodi v arhivsko zbirko. Dokumente pregleda, ugotovi, kako in kje so nastali, ter jih uredi tako, da jih je mogoče pozneje najti.
Gradivo popiše po arhivskih pravilih, ga razporedi v arhivske škatle in mape ter podatke vnese v evidence. Pri poškodovanih listinah, knjigah ali fotografijah določi zaščitne ukrepe in se po potrebi posvetuje z restavratorjem ali knjigovezom.
Del gradiva digitalizira in mu v računalniški zbirki doda metapodatke. Digitalne kopije so namenjene pregledovanju, izvirniki pa so tako manj izpostavljeni pogosti uporabi in neustreznemu ravnanju.
V odprtem arhivu dela tudi z uporabniki v čitalnici in odgovarja na njihove poizvedbe. Pomaga iskati listine za rodoslovne, dedne, zemljiškoknjižne in druge postopke, odgovarja na dopise ter vodi podatke o uporabi in prevzemih gradiva.
Delovne naloge
Prevzem in presoja gradiva
Arhivar pregleda prejete dokumente, knjige, fotografije in druge zapise, ugotovi njihov izvor ter loči arhivsko gradivo od dokumentov brez trajne vrednosti.
Ureditev in zaščita
Gradivo razporedi po vsebini, ustvarjalcu ali časovnem zaporedju, ga označi in shrani v ustrezne mape, škatle ali druge zaščitne ovoje.
Dostop uporabnikom
Arhivar pripravi podatke za evidence in digitalne kopije. V čitalnici pojasni pravila uporabe ter pomaga najti gradivo za konkretno poizvedbo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno urejanje informacij
Delo zahteva, da arhivar dokumente dosledno povezuje z njihovim nastankom, vsebino in mestom v arhivski celoti.
- pozornost do podrobnosti
- sistematično razmišljanje
- doslednost pri evidencah
Raziskovanje zgodovinskih virov
Arhivar iz nepopolnih oznak, pisav in okoliščin ugotavlja, od kod gradivo izhaja in kako ga opisati.
- logično sklepanje
- radovednost pri raziskovanju
- razumevanje zgodovinskega konteksta
Sporazumevanje z uporabniki
V čitalnici in v dopisih jasno pojasni, kako je mogoče iskati gradivo, pod kakšnimi pogoji ga je mogoče uporabljati in kakšne omejitve veljajo pri dostopu.
- jasno pisno izražanje
- potrpežljivost
- spoštljiv odnos do uporabnikov
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za arhivarja je navedena VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Pogosta so znanja s humanističnih področij, zlasti iz zgodovine, umetnostne zgodovine, teologije ali filologije. Pri delu z gradivom posameznih ustanov so lahko koristna tudi pravna in ekonomska znanja. Gimnazija je lahko dobra srednješolska podlaga, vendar ni edina pot do dela z arhivskim gradivom.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko podlago za nadaljnji študij, zlasti pri predmetih, povezanih z zgodovino, jeziki in družboslovjem.
Visokošolski študij prve stopnje
Za poklic je navedena VI/2. stopnja. Študij lahko razvije humanistična, pravna, ekonomska ali druga znanja, povezana z gradivom, ki ga arhiv hrani.
Strokovno delo z arhivskim gradivom
Pri delu arhivar poglobi poznavanje arhivskega popisovanja, varstva dokumentarnega gradiva, evidenc in posebnosti področja, na katerem je zaposlen.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Postopna rast, ne množično zaposlovanje
Poklic ima rastočo perspektivo, vendar ni opredeljen kot deficitaren. Vstopna mesta bodo zato verjetno vezana na razpise arhivov, javnih ustanov in organizacij, ki urejajo obsežne lastne zbirke.
- Dostop do gradiva
Več dela z digitalnimi zbirkami
Uporabniki bodo pogosteje pričakovali, da bodo opise iskali in kopije pregledovali na daljavo. Arhivar bo zato poleg dela z izvirniki potreboval dobro razumevanje metapodatkov, kakovosti posnetkov in urejanja digitalnih zapisov.
- Specializacija
Prednost bodo imela področna znanja
Arhivi hranijo zelo različno gradivo, od upravnih spisov do cerkvenih knjig in poslovne dokumentacije. Več možnosti bodo imeli kandidati, ki znajo brati starejše zapise ali razumejo pravni, gospodarski oziroma zgodovinski okvir gradiva.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere arhivar pogosto več časa namenja zahtevnejšemu popisovanju, odgovarjanju na poizvedbe in uvajanju sodelavcev v postopke dela. Večinoma dela v notranjih prostorih in po dnevnem urniku, vendar mora paziti pri delu v prašnih skladiščih in pri občasnem prenašanju gradiva.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno. Več obremenitve lahko povzročajo prah, delo s škatlami in dolgotrajno zbrano pregledovanje gradiva.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je običajno zmerna. Največ jo povzročajo arhivski prah, stoječe delo in prenašanje škatel. Psihično je lahko naporno dolgotrajno natančno pregledovanje gradiva.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč v javnih ustanovah, če ga dopuščata organizacija delovnega mesta in razpored nalog.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju sodelavcev v popisovanje, ravnanje z gradivom in pravila dela v čitalnici.