Plačni razpon
2300 €3400 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače kustosa glede na izkušnje in ustanovo, ne za uradno individualno plačo.
Kustos raziskuje, izbira, dokumentira in predstavlja predmete kulturne dediščine ali strokovne zbirke. Zaposlen je v muzejih, galerijah, arhivih in podobnih ustanovah. Večino časa dela v kabinetih, depojih in razstavnih prostorih, kjer skrbi za zbirke, varno ravnanje s predmeti in pripravo vsebin za obiskovalce.
2300 €3400 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače kustosa glede na izkušnje in ustanovo, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko pomagajo pri evidentiranju, pripravi gradiva, vodenju obiskovalcev ali projektih. Za strokovne kustoske naloge je odgovoren zaposleni strokovnjak.
Delo večinoma poteka podnevi. Delovni čas lahko podaljšajo ali spremenijo razstave, odprtja, dežurstva in spremstvo prevozov.
Na daljavo je mogoče opraviti del dokumentiranja, raziskovanja in pisanja. Delo s predmeti, v depojih in na razstavah zahteva prisotnost v ustanovi.
Kustos je v Sloveniji najpogosteje zaposlen v muzeju, galeriji ali drugi javni oziroma zasebni ustanovi, ki hrani zbirko.
Delo ni izrazito sezonsko. Več dela je lahko ob rokih za razstave, javne programe in terenske prevzeme gradiva.
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker prevladujeta strokovno in dokumentacijsko delo. Več fizičnega napora je pri postavitvah in prevozih predmetov.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kustos v muzeju, galeriji ali podobni ustanovi skrbi za zbirko umetnin, zgodovinskih predmetov, arheološkega gradiva ali naravoslovnih primerkov. Preverja izvor in stanje predmetov, raziskuje njihove povezave ter presoja, katero gradivo sodi v zbirko.
Ob prevzemu predmeta vnese inventarne podatke, opiše njegove značilnosti in beleži spremembe njegovega stanja. Določi način hranjenja v depoju, spremlja pogoje pri izposoji ali prevozu in ob poškodbi uskladi restavratorski poseg.
Iz predmetov in izsledkov raziskovanja pripravlja razstave, strokovna besedila, predavanja in druge predstavitve. Določi vsebinski poudarek, sodeluje pri postavitvi ter obiskovalcem in sodelavcem pojasnjuje pomen gradiva.
Sodeluje z restavratorji, dokumentalisti, oblikovalci, raziskovalci in zunanjimi lastniki gradiva. Njegovo delo je odvisno od zbirke, zato se delo kustosa za umetnost, etnologijo, zgodovino, tehniko ali naravoslovje precej razlikuje.
Kustos pregleda podatke o predmetu, preveri njegovo povezanost z obstoječo zbirko in pripravi strokovno utemeljitev za pridobitev ali vključitev gradiva.
V inventarno dokumentacijo vnese opis, izvor, stanje in spremembe predmeta. Nato določi pogoje hranjenja, izposoje ali prevoza.
Kustos pripravi vsebinski koncept razstave ali objave, izbere predmete za predstavitev in z drugimi strokovnjaki uskladi postavitev.
Kustos opazi podrobnosti, ki vplivajo na opis, razvrstitev in oceno stanja gradiva.
Pri delu upošteva občutljivost, vrednost in dokumentirano zgodovino vsakega predmeta.
Delo združuje samostojno raziskovanje, usklajevanje z različnimi sodelavci in stik z javnostjo.
VI/2. stopnja
Za poklic kustosa je navedena VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Študijsko področje je povezano z vrsto zbirke in ustanovo, zato so ustrezne humanistične, umetnostne, naravoslovne ali tehnične smeri. Za samostojno strokovno delo je potreben tudi strokovni izpit.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Osnova je VI/2. stopnja na področju, ki ustreza zbirki, na primer v humanistiki, umetnosti, naravoslovju ali tehniki.
Izkušnje je mogoče pridobiti v muzeju, galeriji, arhivu, pri raziskovalnem projektu ali pri delu z dokumentacijo, predmeti in strokovnimi zbirkami.
Po strokovnem usposabljanju v ustanovi kustos opravi strokovni izpit, ki je naveden kot pogoj za opravljanje dela.
Perspektiva poklica je ocenjena kot rastoča, vendar kustos ni deficitaren poklic. Zaposlitvene možnosti so vezane na razpise muzejev, galerij, raziskovalnih ustanov in projektov, zato je pomembna jasna strokovna usmeritev v določeno vrsto zbirke.
Poleg klasičnih umetnostnih in zgodovinskih zbirk bodo priložnosti tudi pri tehniškem, naravoslovnem in digitalno rojenem gradivu. Pri vstopu v poklic bo uporabno znanje, ki povezuje matično stroko z muzejsko dokumentacijo in interpretacijo.
Ustanove bodo zbirke pogosteje predstavljale z razstavami, spletnimi vsebinami, publikacijami in programi za različne obiskovalce. Kustosovo strokovno znanje bo zato bolj povezano s pisanjem razumljivih vsebin in sodelovanjem pri javni predstavitvi gradiva.
V poznejšem obdobju kariere kustos pogosto več časa posveča raziskovanju zbirke, pripravi razstavnih zasnov, pisanju in strokovnemu usklajevanju. Fizično zahtevnejša ostajata postavljanje razstav ter spremstvo in premikanje predmetov.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker prevladujeta strokovno in dokumentacijsko delo. Več fizičnega napora je pri postavitvah in prevozih predmetov.