Bi vam ustrezalo izmensko delo?

Delo v izmenah spremeni ritem celotnega dne.

Zgodnji odhodi, pozni prihodi, nočno delo in prosti dnevi med tednom vplivajo na spanje, družinske obveznosti, prevoz in preživljanje prostega časa.

Izmenski urniki se med seboj precej razlikujejo. Delo lahko poteka v dveh ali treh izmenah, po turnusu ali po razporedu, ki vključuje vikende in praznike. Kaj to pomeni v praksi, je dobro preveriti še pred izbiro poklicne poti.

Izmensko delo nima enega samega urnika

V nekaterih podjetjih zaposleni en teden delajo dopoldne in naslednjega popoldne. Drugje se izmenjujejo dopoldanske, popoldanske in nočne izmene. V zdravstvu, varovanju, prometu in drugih dejavnostih, ki morajo delovati ves dan, so razporedi lahko sestavljeni tudi iz daljših izmen ter več zaporednih prostih dni.

Razlikuje se tudi čas, ko zaposleni prejmejo razpored. Nekateri poznajo svoje izmene več tednov vnaprej, drugje se urnik spreminja zaradi bolniških odsotnosti, povečanega obsega dela ali pomanjkanja zaposlenih.

Oznaka “izmensko delo” zato še ne pove, ob kateri uri se delo začne, kako hitro se izmene menjavajo in koliko noči, nedelj ali praznikov zaposleni preživi na delovnem mestu.

V katerih poklicih se dela v izmenah?

Izmensko delo je značilno za dejavnosti, ki ne morejo delovati samo v običajnem dopoldanskem času. V bolnišnicah, domovih za starejše in drugih ustanovah zdravstvene ter socialne oskrbe mora biti pomoč zagotovljena ves dan in vso noč. Podobno velja za policijo, gasilstvo, varovanje in nekatere službe za pomoč v sili.

V proizvodnji izmene omogočajo neprekinjeno delovanje strojev in proizvodnih linij. V prometu ter logistiki so z njimi povezani vozniki, strojevodje, dispečerji, skladiščniki in drugi zaposleni, ki skrbijo za premikanje ljudi ter blaga.

Popoldansko delo, vikendi in prazniki so del urnika tudi v trgovini, gostinstvu, hotelirstvu, turizmu in na prireditvah. Oblika razporeda je odvisna od delodajalca, sezone in vrste storitve.

Tudi znotraj istega poklica so razlike velike. Medicinska sestra v bolnišnici ima lahko povsem drugačen urnik kot medicinska sestra v ambulanti, kuhar v šolski kuhinji pa drugačnega kot kuhar v hotelu.

Nočna izmena spremeni tudi čas počitka

Nočna izmena se ne konča z odhodom z delovnega mesta. Zaposleni mora po prihodu domov zaspati v delu dneva, ko so drugi ljudje budni, zunaj pa je več svetlobe in hrupa. Na kakovost počitka lahko vplivajo tudi družinske obveznosti, promet in bivalne razmere.

Odrasli za zdravje in učinkovito delovanje večinoma potrebujejo od sedem do devet ur kakovostnega spanja. Premalo spanja se lahko pozna pri počutju, zbranosti in opravljanju dela. (NIJZ)

Nekdo po nočni izmeni brez večjih težav zaspi in si zagotovi dovolj počitka, drugi se na takšen ritem težko prilagodi. Posebej zahtevno je lahko hitro prehajanje med jutranjimi, popoldanskimi in nočnimi izmenami, saj se čas spanja nenehno premika.

Pri poklicih, v katerih sta natančnost in hiter odziv posebej pomembna, utrujenost vpliva tudi na varnost. To velja denimo za vožnjo, upravljanje strojev, zdravstveno oskrbo in nadzorovanje delovnih procesov.

Prosti dnevi niso nujno sobote in nedelje

Izmenski delavec ima lahko prost dan v torek ali četrtek, dela pa v soboto, nedeljo ali na praznik. Takšen razpored ima tudi prednosti. Med tednom je lažje obiskati zdravnika, urediti opravke ali se odpraviti po nakupih v času, ko je manj gneče.

Težji del se pokaže pri usklajevanju z ljudmi, ki delajo od ponedeljka do petka. Družinska kosila, praznovanja, izleti in dogodki so velikokrat načrtovani za konec tedna. Če zaposleni takrat redno dela, se njegov prosti čas le deloma ujema s prostim časom partnerja, otrok ali prijateljev.

Veliko pomeni predvidljivost razporeda. Vnaprej znane izmene omogočajo načrtovanje zasebnega življenja, pogoste spremembe pa otežijo dogovore tudi takrat, ko skupno število delovnih ur ostaja enako.

Zgodnji in pozni prihodi vplivajo na prevoz

Jutranja izmena se lahko začne ob petih ali šestih, nočna pa konča v času, ko javni prevoz še ne vozi. Pri izbiri poklica je zato treba preveriti tudi, kako zaposleni prihajajo na delo.

Lasten avtomobil pomeni dodatne stroške, organiziran prevoz delodajalca pa ni samoumeven. Še večja težava nastane, če je delovno mesto oddaljeno ali če zaposleni živi v kraju z redkimi avtobusnimi in železniškimi povezavami.

Čas poti je treba prišteti delovnemu dnevu. Osemurna izmena z dolgim prevozom lahko pomeni, da je človek od doma odsoten deset ur ali več. Pri nočnem delu se temu pridruži še vprašanje varne vožnje po izmeni.

Usklajevanje z družino zahteva več organizacije

Izmensko delo vpliva na varstvo otrok, skupne obroke in delitev obveznosti v gospodinjstvu. Vrtci in šole delujejo predvsem podnevi, zato starši z zgodnjimi, poznimi ali nočnimi izmenami potrebujejo dodatno pomoč partnerja, sorodnikov ali drugih oblik varstva.

Podobno velja za ljudi, ki skrbijo za starejše ali bolne bližnje. Spremenljiv urnik oteži redne dogovore, zlasti če je razpored znan le za krajše obdobje.

Usklajevanje ni nemogoče, vendar zahteva podporo in razmere, ki takšen način življenja dopuščajo. Pred izbiro poklica je koristno premisliti, ali bo organizacija izvedljiva tudi več let, ne samo v prvih mesecih zaposlitve.

Dodatki so odvisni od časa opravljanja dela

Za nočno delo, delo ob nedeljah ter delo na praznike in druge proste dneve zaposlenemu pripadajo dodatki. Njihova višina ni enotno določena za vse poklice in dejavnosti, temveč jo določajo kolektivne pogodbe. Dodatki se ne vštevajo v minimalno plačo, ampak morajo biti obračunani posebej.

Pred sprejemom zaposlitve je zato smiselno preveriti, katera kolektivna pogodba velja za delodajalca, kako se obračunavajo dodatki in kolikšen del predvidene plače je povezan z nočnimi, nedeljskimi ali prazničnimi urami.

Višji mesečni prejemek je lahko posledica dela v času, ki močneje posega v spanje in zasebno življenje. Primerjava plač brez podatka o urniku zato ne pokaže celotne slike.

Komu izmensko delo bolj ustreza?

Nekaterim ljudem ustreza, da delovni teden ni vedno organiziran enako. Cenijo proste dopoldneve ali dneve med tednom, lažje delajo pozneje in jim več zaporednih prostih dni pomeni več kot vsak prost konec tedna.

Drugim je pomembnejši stalen čas vstajanja, skupni obroki z družino in možnost rednega obiskovanja treningov, tečajev ali drugih dejavnosti. Spremembe urnika jim otežijo počitek in načrtovanje.

Pri presoji so pomembne spalne navade, zdravstveno stanje, družinske obveznosti, dostop do prevoza in odnos do dela ob praznikih. Nekdo se dobro znajde v popoldanskih izmenah, nočnega dela pa ne želi opravljati. Zato ni dovolj ugotoviti, ali posamezniku »ustrezajo izmene«; preveriti mora, katere oblike takšnega urnika so zanj sprejemljive.

Kaj preveriti pred izbiro službe?

Pred odločitvijo je koristno izvedeti:

• koliko izmen vključuje običajen razpored,
• ob katerih urah se začnejo in končajo,
• koliko je nočnega dela ter dela ob vikendih in praznikih,
• kako hitro se posamezne izmene menjavajo,
• koliko časa vnaprej zaposleni prejmejo urnik,
• kako se urejajo zamenjave med sodelavci,
• ali prihaja do podaljševanja izmen,
• kako so obračunani dodatki,
• ali delodajalec zagotavlja prevoz oziroma parkirišče.

Kakšen delovni ritem vam ustreza?

Pri izbiri poklica največ pozornosti navadno dobijo naloge, zahtevana izobrazba in možnosti zaposlitve. Toda isti poklic lahko zaradi drugačnega urnika pomeni povsem drugačen način življenja.

Izmensko delo lahko prinese proste dneve med tednom, različne delovne ritme in dodatno plačilo za manj ugodne ure. Hkrati posega v spanje, družinsko življenje, prevoz in načrtovanje prostega časa. Pred odločitvijo je zato treba preveriti, kako je delo organizirano v praksi in ali je takšen ritem dolgoročno združljiv z življenjem, ki ga želi posameznik živeti.