Menjava poklica in vrednost dosedanjih izkušenj
Menjava poklica lahko pomeni prehod na sorodno področje ali odločitev za delo, ki z dosedanjo kariero nima skoraj nič skupnega.
V obeh primerih se hitro pojavi vprašanje, ali bo treba začeti znova.
Ob prehodu v povsem novo stroko bo morda res treba pridobiti nova znanja, opraviti izobraževanje ali sprejeti začetniško delovno mesto. Toda prejšnje izkušnje s tem ne izgubijo vrednosti. Organizacijske in komunikacijske spretnosti, zanesljivost ter sposobnost reševanja težav so koristne v številnih poklicih.
Karierna sprememba zato ne pomeni, da dosedanja pot izgubi pomen. Gre za povezovanje že pridobljenih izkušenj z znanjem, ki ga zahteva novo poklicno področje.
Od kod izvira želja po spremembi?
Želja po novi karierni poti se pogosto začne z nezadovoljstvom pri sedanjem delu. Vendar to še ne pomeni nujno, da je težava v poklicu samem. Včasih so razlog delovne razmere, urnik ali okolje, v katerem delo poteka.
Pred odločitvijo je zato dobro ločiti med tem, kaj posamezniku ne ustreza več, in tem, kaj si želi od prihodnjega dela. Tako lažje presodi, ali bi zadostovala menjava delodajalca oziroma delovnega mesta ali pa je čas za prehod na drugo področje.
Kako velik je v resnici karierni preskok?
Razlika med starim in novim poklicem ni odvisna samo od področja. Dva poklica iz različnih dejavnosti lahko vključujeta podoben način dela, medtem ko se lahko poklica znotraj iste panoge močno razlikujeta po nalogah, odgovornosti in zahtevanem znanju.
Pri presoji je zato pomembneje preveriti, katere naloge in spretnosti so obema poklicema skupne, kot pa zgolj primerjati njuna naziva. Nekdo, ki je več let delal s strankami, bo te izkušnje lahko uporabil tudi v povsem drugi dejavnosti. Pri prehodu v poklic z zakonsko določenimi pogoji pa bo moral posameznik ne glede na pretekle izkušnje izpolniti predpisane zahteve glede izobrazbe, usposobljenosti ali licence.
Velikost spremembe je tako odvisna od razlike med vsakodnevnimi nalogami, zahtevanimi kvalifikacijami in delovnimi pogoji. Šele takšna primerjava pokaže, kaj je mogoče prenesti iz dosedanje kariere in katera znanja bo treba pridobiti na novo.
Katere izkušnje je mogoče prenesti v nov poklic?
Na vsakem delovnem mestu posameznik poleg strokovnega znanja razvija tudi spretnosti, ki niso vezane samo na eno dejavnost.
Delo v gostinstvu na primer razvija hitro odzivanje, sodelovanje in reševanje zahtevnih situacij. Administrativno delo zahteva natančnost, urejanje dokumentacije in upoštevanje rokov, prodaja pa sporazumevanje s kupci, pogajanje in jasno predstavitev informacij.
Med prenosljive spretnosti sodijo:
- organizacija časa in nalog,
- sporazumevanje in sodelovanje,
- vodenje ljudi ali projektov,
- reševanje težav,
- samostojnost in prilagajanje novim okoliščinam,
- uporaba digitalnih orodij in učenje novih postopkov.
Upoštevati je mogoče tudi izkušnje, pridobljene zunaj zaposlitve. Prostovoljsko delo, pomoč v družinskem podjetju, skrb za bližnjega, sodelovanje v društvu, samostojni projekti in prostočasne dejavnosti lahko razvijejo znanja, uporabna tudi pri delu.
Začetnik v stroki, ne pa v svetu dela
Pri večji karierni spremembi vseh dosedanjih znanj ne bo mogoče neposredno uporabiti pri novem delu. Morda bo treba pridobiti novo izobrazbo, opraviti prakso ali začeti na manj zahtevnem delovnem mestu. Začetna plača je lahko nižja, nekatere naloge pa bodo sprva zahtevale več časa.
Vendar obstaja pomembna razlika med začetnikom v stroki in človekom, ki prvič vstopa v svet dela. Oseba z večletno kariero že ima izkušnje s sodelovanjem, upoštevanjem rokov in zahtevami delovnega okolja. Bolje prepoznava tudi okoliščine, v katerih lahko dobro dela, ter tiste, ki ji ne ustrezajo.
Na novo je zato treba osvojiti predvsem stroko, ne pa tudi vsega, kar zahteva vključitev v delovno okolje.
Pogoji za vstop v nov poklic
Pot do novega poklica je odvisna od njegovih zahtev. Za nekatere poklice sta potrebni določena stopnja in smer izobrazbe, pri drugih pa lahko zadostujejo krajše usposabljanje, tečaj, licenca ali praktične izkušnje.
Pred vključitvijo v izobraževanje je smiselno preveriti:
- katera izobrazba je zahtevana,
- ali je mogoče priznati že opravljene obveznosti,
- koliko časa traja izobraževanje,
- ali ga je mogoče opravljati ob zaposlitvi,
- ali so obvezne praktične izkušnje,
- kakšni so stroški,
- kakšne so možnosti zaposlitve po zaključku.
Kdaj lahko pride v poštev NPK?
Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je lahko uporabna, kadar ima posameznik znanje in izkušnje za opravljanje določenega poklica ali poklicnih nalog, nima pa javno veljavnega dokazila o svoji usposobljenosti.
Znanje je lahko pridobljeno z delom, tečaji, samoizobraževanjem, prostovoljstvom ali drugimi dejavnostmi. V postopku pridobitve NPK komisija pregleda zbrana dokazila, po potrebi pa določi še dodatno preverjanje.
NPK ne prinaša nove stopnje ali smeri izobrazbe in ni na voljo za vsak poklic. Pri posameznih kvalifikacijah veljajo tudi različni vstopni pogoji. Če posameznik na izbranem področju še nima zahtevanega znanja in izkušenj, NPK zato praviloma ni bližnjica do novega poklica. Takrat bo morda potrebno izobraževanje ali usposabljanje.
Karierna sprememba je lahko postopna
Menjava poklica ne zahteva vedno takojšnje odpovedi. Novo znanje je mogoče pridobivati ob sedanji zaposlitvi, na primer s krajšim tečajem ali manjšim projektom na novem področju.
Pri načrtovanju je treba upoštevati čas izobraževanja, stroške, morebitno prakso in možnost začasno nižjega dohodka. Postopen prehod ne odpravi vseh tveganj, omogoča pa, da posameznik novo področje bolje spozna.
Pred večjo odločitvijo ga je koristno preizkusiti tudi v praksi. Pogovor z nekom, ki poklic že opravlja, krajša delavnica ter prostovoljsko ali občasno delo lahko pokažejo, ali posamezniku poleg vsebine ustrezajo tudi vsakodnevne naloge, delovni ritem in obremenitve.
Karierna sprememba je lahko velik korak, še posebej kadar vodi na povsem drugo področje. Toda nova stroka ne izbriše prejšnje poklicne poti. Dosedanje izkušnje lahko pomagajo pri izbiri primernejše smeri, realnejšem načrtovanju prehoda in vključevanju v novo delovno okolje.
