Menjava kariere v različnih življenjskih obdobjih

Ob razmišljanju o novem poklicu se lahko hitro pojavi dvom, ali bi bilo treba spremembo narediti že pred leti.

Daljša kot je dosedanja kariera, več je izkušenj, ki jih človek zapušča, hkrati pa so večje tudi posledice napačne odločitve.

Pri tridesetih je morda težko sprejeti, da izbrana smer ni prava. Pri štiridesetih spremembo spremljajo družinske in finančne obveznosti, pri petdesetih pa tudi vprašanje, ali bo ostalo dovolj časa, da se vložek v novo znanje povrne. Toda starost sama še ne pove, ali je sprememba izvedljiva. Veliko je odvisno od izbranega poklica, potrebnega izobraževanja, finančnega položaja in tega, koliko dosedanjih izkušenj je mogoče uporabiti pri novem delu.

Pri tridesetih poklicna pot še ni popolnoma določena

Do tridesetega leta ima posameznik navadno za seboj prve resnejše delovne izkušnje. Šele vsakodnevno opravljanje dela razkrije, ali mu ustrezajo njegove naloge, urnik, odgovornost in možnosti razvoja. Poklic, ki se je ob zaključku šolanja zdel primeren, se lahko po nekaj letih pokaže v drugačni luči.

Odločitev za spremembo kljub temu ni preprosta. Človek je že vložil čas v izobraževanje, si pridobil določeno mesto v stroki in začel graditi dohodek. Vrnitev v učilnico ali sprejem začetniškega položaja se zato lahko zdita kot izguba doseženega.

Prednost tega življenjskega obdobja je daljši čas, v katerem je mogoče razviti novo kariero. Tudi večletno izobraževanje pusti še dovolj delovne dobe za pridobivanje izkušenj in napredovanje. Obenem je odločitev že podprta z boljšim poznavanjem lastnih sposobnosti in delovnih pričakovanj, kot je bila ob prvi izbiri poklica.

Pri štiridesetih je spremembo težje ločiti od drugih obveznosti

Sredi kariere je poklicni položaj navadno tesneje povezan z življenjskimi stroški. Redni dohodek lahko zagotavlja odplačevanje stanovanjskega kredita, skrb za otroke ali pomoč drugim družinskim članom. Zaradi tega vprašanje ni več samo, kaj bi posameznik želel delati, temveč tudi, kako bi spremembo finančno in časovno izvedel.

Večletna prekinitev dela za marsikoga ni realna možnost. Primernejši je lahko prehod, pri katerem se novo znanje pridobiva ob sedanji zaposlitvi. Izobraževanje ob delu traja dlje in zahteva precej usklajevanja, vendar ohranja dohodek ter omogoča postopno preverjanje nove smeri.

Štirideseta prinašajo tudi obsežnejše delovne izkušnje. Njihova vrednost je odvisna od povezave z novim področjem. Nekdo, ki je vodil projekte, delal s strankami ali usklajeval sodelavce, teh spretnosti ob menjavi dejavnosti ne izgubi. V poklicu z zakonsko določenimi pogoji pa bo moral kljub temu pridobiti zahtevano izobrazbo, usposobljenost ali licenco.

Pri petdesetih postane čas pomembnejši del odločitve

Menjava kariere po petdesetem letu ni omejena samo na prehod v soroden poklic. Povsem nova smer ostaja mogoča, vendar zahteva natančnejšo presojo poti do zaposlitve.

Če izobraževanje traja več let, je treba upoštevati, koliko časa bo po zaključku še na voljo za delo v novi stroki. Pomembno je tudi, ali delodajalci zaposlujejo starejše začetnike in kakšne telesne zahteve ima izbrani poklic. Delo, ki vključuje dvigovanje bremen, nočne izmene ali dolgotrajno stanje, je lahko manj primerno za nekoga z zdravstvenimi omejitvami, ne glede na njegovo zanimanje.

Po drugi strani imajo ljudje v tem obdobju znanje, ki ga delodajalec težko pridobi samo z uvajanjem. Poznajo delovne procese, odgovornost, odnose s strankami in posledice slabih odločitev. V novem poklicu bodo morda začetniki pri strokovnih nalogah, ne pa tudi pri razumevanju delovnega okolja.

Pri izbiri poti pridejo v poštev formalno izobraževanje, krajše usposabljanje ali licenca, pri nekaterih kvalifikacijah pa tudi NPK.

Nacionalna poklicna kvalifikacija je primerna takrat, ko ima posameznik zahtevano znanje in izkušnje, nima pa javno veljavnega dokazila. Če tega znanja še nima, NPK ni nadomestilo za učenje novega poklica.

Leta niso edino merilo zahtevnosti spremembe

Dve osebi iste starosti imata lahko povsem različne možnosti. Ena ima prihranke, podporo družine in poklic, v katerega je mogoče vstopiti po krajšem usposabljanju. Druga bi morala zaključiti večletni program, opraviti obsežno prakso in vmes vzdrževati gospodinjstvo z enim dohodkom.

Zato je poleg starosti treba preveriti še trajanje in stroške izobraževanja, pogoje za opravljanje poklica, začetno plačo ter ponudbo delovnih mest v dosegljivi okolici. Pomembno je tudi, ali se delo opravlja v času, ki ga je mogoče uskladiti z zasebnimi obveznostmi.

Veliko razliko naredi že razdalja med sedanjim in novim poklicem. Prehod na področje, kjer se ohrani del strokovnega znanja, je navadno hitrejši. Pri povsem novi stroki bo treba več vsebin osvojiti od začetka, zato pa lahko dosedanje izkušnje še vedno pomagajo pri organizaciji dela, sodelovanju in prevzemanju odgovornosti.

Morda je dovolj že sprememba delovnega okolja

Želja po spremembi še ne pomeni, da je treba zapustiti stroko. Nezadovoljstvo lahko izvira iz odnosov v kolektivu, načina vodenja, urnika, plače ali pomanjkanja možnosti za napredovanje. V takšnem primeru bi že drugo delovno mesto ali drugačen delodajalec prinesla bistveno spremembo.

Pred začetkom izobraževanja je zato smiselno ugotoviti, kaj mora biti pri prihodnjem delu drugače. Če je glavni problem nočno delo, nova smer z enakim urnikom ne bo rešila težave. Če človeka izčrpava stalen stik s strankami, ga podobne naloge v drugi dejavnosti verjetno ne bodo razbremenile.

Jasen razlog za spremembo zoži izbiro in prepreči, da bi nov poklic postal le privlačna predstava o drugačnem življenju.

Finančni načrt je del kariernega načrta

Večja sprememba se lahko začasno pozna pri dohodku. Poleg šolnine ali stroškov usposabljanja je treba upoštevati še gradivo, prevoz, morebitno prakso in čas, ko zaradi izobraževanja ni mogoče delati v enakem obsegu kot prej.

Začetna plača v novi stroki je lahko nižja od plače, ki jo je posameznik dosegel po več letih prejšnjega dela. Pri presoji zato ni dovolj primerjati samo končnih možnosti zaslužka. Pomembno je, kako dolgo bo trajalo prehodno obdobje in ali ga je mogoče premostiti brez večjih finančnih težav.

Nekdo bo za spremembo potreboval prihranke, drugi bo izobraževanje opravljal ob delu, tretji pa bo najprej poiskal položaj, ki povezuje staro in novo področje. Najprimernejša pot ni nujno najhitrejša, temveč tista, ki jo je mogoče izpeljati do konca.

Kdaj sprememba morda ni dobra odločitev?

Nova karierna smer ni smiselna samo zato, ker je sedanji položaj postal naporen. Odločitev je vprašljiva, če temelji na idealizirani predstavi o drugem poklicu, če vstopnih pogojev ni mogoče izpolniti ali če bi izguba dohodka ogrozila osnovno varnost posameznika oziroma njegove družine.

To še ne pomeni, da mora človek ostati v službi, ki mu ne ustreza. Možne so tudi manjše spremembe: drugačne naloge, premestitev znotraj organizacije, krajši delovni čas, dodatno usposabljanje ali prehod k drugemu delodajalcu.

Včasih je takšna prilagoditev primernejša od popolnega začetka na novem področju. Drugič pa prav temeljita presoja pokaže, da je večja sprememba izvedljiva in vredna potrebnega vložka.

Možnosti so odvisne od konkretnih okoliščin

Za menjavo kariere ni starosti, pri kateri bi vse možnosti nenadoma izginile. Se pa z leti spreminjajo okoliščine, v katerih se človek odloča. Daljše izobraževanje, začasno nižji dohodek in vstop na začetniško delovno mesto imajo pri petdesetih drugačno težo kot pri tridesetih.

Odgovor je zato odvisen od konkretnega poklica in poti do njega. Če so zahteve dosegljive, finančno tveganje obvladljivo in predstava o delu preverjena, starost sama ni razlog za opustitev načrta. Pomeni pa, da mora biti odločitev toliko bolj premišljena.