Letni dopust in pravice zaposlenih

Podatek o številu dni dopusta je le del informacije, ki jo zaposleni potrebuje.

V praksi se vprašanja pogosto pojavijo pri izbiri termina, prenosu neizrabljenih dni in odmeri dopusta ob zaposlitvi sredi leta. Osnovna pravila določa Zakon o delovnih razmerjih, dodatne pravice pa lahko izhajajo iz kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi.

Najmanj štiri tedne dopusta

Pravico do letnega dopusta zaposleni pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Njegovo minimalno trajanje je štiri tedne, ne glede na to, ali zaposleni dela polni ali krajši delovni čas.

Število dni je odvisno od razporeditve delovnega tedna. Pri petdnevnem delovniku štirje tedni pomenijo najmanj 20 dni dopusta, pri šestdnevnem pa najmanj 24 dni. Če zaposleni dela le tri dni na teden, mu pripadajo najmanj štirje tedni oziroma 12 delovnih dni dopusta.

Zakon nekaterim zaposlenim zagotavlja dodatne dni, na primer starejšim delavcem, invalidom in zaposlenim, ki skrbijo za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Dodaten dan pripada tudi za vsakega otroka, mlajšega od 15 let. Več dopusta lahko določajo kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali pravila delodajalca.

Delodajalec mora zaposlenega najpozneje do 31. marca pisno obvestiti, koliko dopusta mu pripada v tekočem letu. Obvestilo lahko pošlje tudi na službeni elektronski naslov.

Kaj velja ob zaposlitvi sredi leta?

Če zaposlitev ne traja vse koledarsko leto, zaposlenemu praviloma pripada sorazmerni del dopusta. Ta znaša eno dvanajstino celotnega letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Sorazmerno se odmeri tudi dopust ob prenehanju delovnega razmerja med letom. Če zaposleni zamenja službo, mu mora praviloma vsak delodajalec zagotoviti ustrezen del dopusta glede na trajanje zaposlitve pri njem, razen če se dogovorijo drugače.

Kdo določi termin dopusta?

Zaposleni termina dopusta praviloma ne določi povsem sam. Pri njegovi izrabi je treba uskladiti potrebe delovnega procesa, možnosti zaposlenega za počitek in njegove družinske obveznosti. Zato je treba dopust zaprositi oziroma ga urediti po postopku, ki velja pri delodajalcu.

Starši šoloobveznih otrok imajo pravico najmanj en teden dopusta izrabiti med šolskimi počitnicami. Zaposleni lahko tudi en dan dopusta izbere sam, če delodajalca o tem obvesti najmanj tri dni prej. Delodajalec lahko ti dve pravici omeji, če bi odsotnost zaposlenega resneje ogrozila delovni proces.

Dopust je mogoče razdeliti na več delov, vendar mora eden trajati najmanj dva tedna. Zaposleni mora najmanj dva tedna dopusta izrabiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek pa lahko v dogovoru z delodajalcem prenese v naslednje leto.

Kako se štejejo dnevi dopusta?

Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh. Za dan dopusta se šteje dan, ko bi zaposleni po svojem razporedu moral delati. Če ima na primer izmeno v soboto, se lahko tudi sobota šteje kot dan dopusta. Dan, ko po razporedu ne bi delal, se mu ne odšteje.

Prazniki, dela prosti dnevi, bolniška odsotnost in drugi primeri upravičene odsotnosti se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Če zaposleni med dopustom zboli in mu je ugotovljena začasna nezmožnost za delo, se to obdobje vodi kot bolniška odsotnost, ne kot dopust. Delodajalca mora o nastanku bolniške odsotnosti ustrezno obvestiti.

Do kdaj je mogoče prenesti neizrabljeni dopust?

Preostanek dopusta se lahko v dogovoru z delodajalcem praviloma izrabi do 30. junija naslednjega leta. To ne pomeni, da se vsi neizrabljeni dnevi samodejno in neomejeno prenašajo. Zaposleni naj zato za njihovo izrabo zaprosi pravočasno.

Daljši rok velja, če zaposleni dopusta ni mogel izrabiti zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta. V teh primerih ga lahko izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katero je bil dopust prenesen. Dopust za leto 2026 bi bilo tako ob izpolnjenih pogojih mogoče izrabiti najpozneje do 31. marca 2028.

Ali se neizrabljeni dopust lahko izplača?

Zaposleni se pravici do letnega dopusta ne more veljavno odpovedati. Prav tako se z delodajalcem med trajanjem zaposlitve ne more dogovoriti, da bi namesto prostih dni prejel denar.

Denarno nadomestilo za neizrabljeni dopust je mogoče le ob prenehanju delovnega razmerja. Tudi takrat izplačilo ni nujno avtomatično v vsakem primeru, saj je pomembno, zakaj zaposleni dopusta pred prenehanjem zaposlitve ni mogel izrabiti.

Dopust in regres sta povezani pravici

Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta, ne na njegovo dejansko izrabo. Zaposleni je zato do regresa upravičen tudi, če dopusta zaradi daljše bolniške odsotnosti ni mogel izrabiti.

Zaposlenemu, ki je zaposlen vse koledarsko leto, pripada celoten regres najmanj v višini minimalne plače. Če je zaposlen le del leta in mu pripada sorazmerni del dopusta, je praviloma upravičen tudi do sorazmernega dela regresa. Ta mora biti običajno izplačan najpozneje do 1. julija tekočega leta.

Pri ugotavljanju pravic ni dovolj preveriti le Zakona o delovnih razmerjih. Kolektivna pogodba, ki velja za posamezno dejavnost, ali pogodba o zaposlitvi lahko zaposlenemu zagotavljata več dni dopusta in ugodnejša pravila od zakonskega minimuma.