Pri katerih poklicih je treba obnavljati licenco?

Pri nekaterih poklicih diploma in opravljen strokovni izpit omogočita le vstop v delo. Za njegovo samostojno opravljanje mora posameznik tudi pozneje dokazovati, da ohranja svoje znanje, spremlja spremembe predpisov in izpolnjuje druge zahtevane pogoje.
To lahko pomeni zbiranje licenčnih točk, udeležbo na obveznih izobraževanjih, opravljanje obdobnega preizkusa ali pravočasno vložitev vloge za podaljšanje dovoljenja. Pri izbiri takšnega poklica zato ni pomembna samo pot do prve zaposlitve, temveč tudi obveznosti, ki zaposlenega spremljajo pozneje.
Izobrazba, strokovni izpit in licenca niso isto
Zaključena šola oziroma študij potrjujeta pridobljeno izobrazbo. Strokovni izpit pokaže, da kandidat obvlada znanje, potrebno za začetek samostojnega dela, licenca ali drugo dovoljenje pa mu omogoči opravljanje reguliranega poklica oziroma določenih nalog.
Diploma praviloma ne preneha veljati, dovoljenje za opravljanje dela pa lahko. Ko imetnik pravočasno ne izpolni pogojev za podaljšanje, ne izgubi pridobljene izobrazbe, lahko pa izgubi možnost samostojnega opravljanja določenih poklicnih nalog.
Pogoji med poklici niso enaki. Nekatere licence veljajo določeno število let, druge so izdane za nedoločen čas, vendar mora njihov imetnik kljub temu opravljati dodatna usposabljanja. Pri nekaterih poklicih je pomemben tudi vpis v uradni register ali imenik poklicne zbornice.

Zdravstveni poklici
Zaradi hitrega razvoja medicine, zdravil, pripomočkov in načinov obravnave je stalno strokovno izpopolnjevanje posebej pomembno v zdravstvu.
Licenca za samostojno opravljanje zdravstvene ali babiške nege se podeli za sedem let. Diplomirane medicinske sestre, diplomirani zdravstveniki in diplomirane babice morajo za njeno podaljšanje dokazovati strokovno usposobljenost. Ta se preverja z licenčnimi točkami, pridobljenimi s stalnim izpopolnjevanjem. Če zdravstveni delavec potrebnega števila točk ne zbere, mora za podaljšanje licence opraviti preizkus strokovne usposobljenosti.
Tudi licenca magistra farmacije za samostojno izvajanje lekarniške dejavnosti velja sedem let. Pred njenim iztekom mora farmacevt predložiti dokazila o strokovnem usposabljanju. Če dokazil nima, mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti.
Pri zdravnikih in doktorjih dentalne medicine je treba razlikovati med osnovno licenco in licenco za delo na določenem strokovnem področju. Osnovna licenca je trajna, pri časovno omejenih licencah pa je podaljšanje povezano s stalnim podiplomskim izpopolnjevanjem in zbiranjem kreditnih točk.
Poklicni vozniki in koda 95
Vozniško dovoljenje samo po sebi ne zadostuje za poklicno vožnjo tovornjaka ali avtobusa. Poklicni voznik mora imeti tudi temeljno kvalifikacijo, ki se dokazuje s kodo 95 v vozniškem dovoljenju ali z izkaznico o vozniških kvalifikacijah.
Koda 95 se podaljšuje za pet let. Voznik mora za podaljšanje opraviti redno usposabljanje v skupnem obsegu 35 ur. Usposabljanje je razdeljeno na več predavanj, voznik pa na podlagi zbranih potrdil pridobi spričevalo, s katerim na upravni enoti uredi podaljšanje.
Poklicni voznik mora poleg tega spremljati tudi veljavnost ustrezne kategorije vozniškega dovoljenja in izpolnjevati zdravstvene pogoje za vožnjo.

Varnostniki in drugo varnostno osebje
Za opravljanje nalog zasebnega varovanja mora varnostnik poleg ustrezne usposobljenosti pridobiti še uradno službeno izkaznico. Z njo dokazuje, da izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica varnostnika.
Vsakih pet let se mora udeležiti programa strokovnega izpopolnjevanja in uspešno opraviti obdobni preizkus. Dodatna usposabljanja so potrebna tudi za nekatere posebne naloge, na primer za prevoz gotovine, uporabo orožja, delo rentgenskega operaterja ali varovanje prireditev v gostinskih lokalih.
Podobne zahteve veljajo za druge poklice v zasebnem varovanju, med drugim za varnostne tehnike, operaterje varnostno-nadzornih centrov in varnostnike telesne stražarje.
Pooblaščeni arhitekti in inženirji
Pri pooblaščenih arhitektih in inženirjih dovoljenje ni nujno zasnovano kot listina, ki jo je treba vsakih nekaj let ponovno pridobiti. Za opravljanje pooblaščenih nalog pa morajo biti vpisani v imenik pristojne poklicne zbornice in izpolnjevati pogoje za ohranitev aktivnega statusa.
Med njihovimi obveznostmi je stalno poklicno usposabljanje. Vsako leto morajo zbrati predpisano število kreditnih točk z udeležbo na izobraževanjih, strokovnih dogodkih ali z drugimi priznanimi oblikami strokovnega dela. Opustitev te obveznosti lahko pomeni disciplinsko kršitev.
Ta primer kaže, da stalno izobraževanje ni vedno povezano z datumom poteka licence. Lahko je trajna obveznost, vezana na članstvo v zbornici in pravico do uporabe poklicnega naziva.

Pooblaščeni revizorji
Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja tri leta. Za njegovo podaljšanje mora revizor dokazati, da se je v tem obdobju dodatno strokovno izobraževal.
Takšna zahteva je povezana s pogostimi spremembami računovodskih standardov, zakonodaje, pravil revidiranja in zahtev glede poročanja o trajnostnosti. Znanje, pridobljeno ob začetku kariere, zato ne zadostuje za celotno poklicno obdobje.
Kaj se zgodi po daljši prekinitvi dela?
Pri nekaterih reguliranih poklicih daljša prekinitev ni pomembna samo za delodajalca, temveč tudi za veljavnost licence. Pristojni organ lahko zahteva dodatno izobraževanje, preizkus znanja ali dokazila, da je posameznik še vedno usposobljen za varno in samostojno delo.
Posebno pozornost morajo temu nameniti ljudje, ki za več let zamenjajo področje, odidejo v tujino ali začasno povsem prekinejo opravljanje poklica. Pred vrnitvijo ni dovolj preveriti le prostih delovnih mest, temveč tudi stanje vpisa v register, veljavnost licence in morebitne manjkajoče obveznosti.
Kaj preveriti pred izbiro poklica?
Podatek, da je poklic reguliran, še ne pove, katere obveznosti bo imel njegov izvajalec. Smiselno je preveriti, kateri organ izdaja dovoljenje, kako dolgo to velja, koliko izobraževanj je potrebnih, ali so predpisani obdobni izpiti in kaj se zgodi po prekinitvi dela.
Pomembno je tudi vprašanje stroškov. Nekatera usposabljanja, članarine, postopki in izpiti so lahko povezani z dodatnimi izdatki. Kdo jih krije, je odvisno od namena izobraževanja, predpisov, kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi in ureditve pri posameznem delodajalcu.
Pri poklicih z licenco se izobraževanje tako ne konča s prvo pridobljeno kvalifikacijo. Stalno spremljanje stroke je del poklica in v nekaterih primerih tudi pogoj, da ga posameznik sploh lahko še naprej opravlja.


