Plačni razpon
1800 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in sektor, ne za uradno individualno plačo.
Fizioterapevt oceni človekovo gibanje, pripravi načrt fizioterapevtske obravnave ter vodi vaje in druge terapije. Pomaga pri okrevanju po poškodbah, boleznih in operacijah, pa tudi pri ohranjanju gibalnih sposobnosti. Dela v zdravstvenih ustanovah, rehabilitacijskih centrih, domovih za starejše ali zasebnih ambulantah.
1800 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in sektor, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko pomagajo pri sorodnih podpornih nalogah, ne morejo pa samostojno opravljati fizioterapevtskega dela.
Delo je pogosto organizirano izmensko. Razpored je odvisen od vrste zdravstvene ustanove ali ambulante.
Ker obravnava poteka ob pacientu, delo od doma pri fizioterapevtu skoraj ni mogoče.
Fizioterapevti pogosto delajo v javnih zdravstvenih ustanovah, rehabilitacijskih centrih, domovih za starejše in zasebnih ambulantah.
Fizioterapevtske obravnave potekajo vse leto in niso izrazito vezane na sezono.
Delo je mogoče opravljati tudi pozneje v karieri, vendar lahko fizična obremenitev pri premikanju in razgibavanju pacientov zahteva prilagoditev nalog.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Fizioterapevt v ambulanti, bolnišnici, rehabilitacijskem centru ali drugi zdravstveni ustanovi dela z ljudmi, ki imajo težave z gibanjem, bolečine ali manjšo telesno zmogljivost. Po pogovoru in oceni gibanja skupaj s pacientom določi cilje ter izbere ustrezne fizioterapevtske metode.
Vodi terapevtske vaje in razgibavanje, uporablja pa tudi postopke, kot so elektroterapija, termoterapija in vodna terapija. Obravnavo prilagaja odzivu posameznika, spremlja napredek in pacientu razloži, kako lahko vaje varno izvaja tudi doma ali drugje zunaj obravnave.
Zapisuje ugotovitve in potek terapije ter se o zdravljenju usklajuje z zdravniki in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Pri delu je veliko neposrednega stika z ljudmi. Pogosto dela stoje ali v prisilni drži, zato potrebuje zbranost, potrpežljivost in previdnost pri premikanju pacienta.
Fizioterapevt se s pacientom pogovori, oceni njegovo gibanje, bolečino in funkcionalne omejitve ter določi cilje obravnave.
Vodi vaje in uporablja izbrane fizioterapevtske postopke. Pacientu pomaga v varen položaj ter prilagaja intenzivnost terapije.
Po obravnavi preveri odziv na terapijo, zapiše potek in ugotovitve ter se o nadaljnjem delu uskladi z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki.
Pri oceni in obravnavi opazi spremembe v drži, gibanju, bolečini in odzivu na terapijo.
Postopke razloži na razumljiv način, posluša pacientove težave in ga usmerja pri vajah.
Pri podpori, premikanju in razgibavanju pacienta skrbi za varen položaj ter upošteva higienske in strokovne postopke.
VI/2. stopnja
Za delo fizioterapevta je potrebna izobrazba VI/2. stopnje, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje s področja fizioterapije. Po diplomi fizioterapevt znanje dopolnjuje na delavnicah, tečajih in seminarjih. Za samostojno izvajanje fizioterapevtske dejavnosti mora izpolnjevati tudi predpisane strokovne pogoje.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Za poklic je potreben visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve stopnje s področja fizioterapije, ki vodi do VI/2. stopnje izobrazbe.
Študij vključuje strokovno prakso. Za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti veljajo tudi predpisani strokovni pogoji.
Fizioterapevt se dodatno izobražuje za posamezne postopke, področja rehabilitacije in delo z različnimi skupinami pacientov.
Potreba po fizioterapevtih narašča, zato se za ljudi, ki vstopajo v poklic, pojavljajo možnosti v zdravstvenih ustanovah, rehabilitaciji, dolgotrajni oskrbi in zasebnih ambulantah. Zaposlitev ni zagotovljena, saj so prosta mesta odvisna od regije in delodajalca.
Poleg bolnišnic in zdravstvenih domov bodo fizioterapevte zaposlovali tudi rehabilitacijski centri, domovi za starejše in zasebne fizioterapevtske ambulante. Delovno okolje vpliva na urnik, obseg obravnav in količino administrativnega dela.
Ljudje, ki vstopajo v poklic, bodo znanje pogosteje poglabljali za delo po operacijah, pri športnih poškodbah, nevrološki rehabilitaciji ali obravnavi starejših. Dodatna usposabljanja dopolnjujejo temeljno izobrazbo in širijo nabor obravnav, ki jih lahko izvajajo v okviru svoje strokovne usposobljenosti.
V poznejšem obdobju kariere lahko fizioterapevt lažje nadaljuje delo v ambulanti, kjer je običajno manj zahtevnega premikanja pacientov. Izmensko, stoječe delo in ponavljajoče se prisilne drže pa lahko otežijo delo v polnem obsegu.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je mogoče opravljati tudi pozneje v karieri, vendar lahko fizična obremenitev pri premikanju in razgibavanju pacientov zahteva prilagoditev nalog.