Vajeništvo ali šolska praksa – kakšna je razlika?
Pri poklicnem izobraževanju se znanje ne pridobiva samo v učilnici ali šolski delavnici.
Dijaki del programa opravijo tudi pri delodajalcih, pri tem pa se pogosto srečajo s pojmoma šolska praksa in vajeništvo. Čeprav se izraza včasih uporabljata skoraj kot sopomenki, med njima obstajajo pomembne razlike.
Šolska praksa je del izobraževalnega programa
Izraz šolska praksa običajno uporabljamo za praktično usposabljanje z delom oziroma PUD. To je del srednjih poklicnih in strokovnih programov, ki ga dijak opravlja pri delodajalcu. Poleg tega praktično znanje pridobiva tudi pri praktičnem pouku v šoli, šolskih delavnicah ali medpodjetniškem izobraževalnem centru.
Koliko časa dijak preživi pri delodajalcu, je odvisno od posameznega izobraževalnega programa. Praksa je navadno razporejena v določena obdobja ali tedne med šolskim letom.
Pri vajeništvu velik del izobraževanja poteka v podjetju
Vajeništvo je posebna oblika srednjega poklicnega izobraževanja. Vajenec najmanj polovico izobraževalnega programa opravi na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov pa v šoli.
Podjetje zato pri njegovem izobraževanju sodeluje bistveno bolj kot pri običajni šolski praksi. Šola in delodajalec pripravita načrt izvajanja vajeništva, v katerem določita časovno razporeditev usposabljanja in znanja, ki jih mora vajenec pridobiti.
Vajenec ni zaposlen
Vajeništva ne smemo enačiti z zaposlitvijo. Vajenec ima status dijaka in je vpisan v šolo, s podjetjem pa nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč pogodbo o vajeništvu.
Pogodba se praviloma sklene za celotno obdobje izobraževanja in mora biti registrirana pri pristojni zbornici. V njej so med drugim določeni izobraževalni program, mentor, trajanje usposabljanja ter pravice in obveznosti vajenca in delodajalca.
Pri šolski obliki praktično usposabljanje temelji na učni pogodbi. Ta je lahko individualna, sklenjena med dijakom in delodajalcem, ali kolektivna, sklenjena med šolo in delodajalcem.
Ali dijak prejema plačilo?
Vajencu za čas praktičnega usposabljanja pri delodajalcu pripada vajeniška nagrada. Delodajalec jo izplačuje mesečno, njena zakonsko določena najnižja višina pa se povečuje glede na letnik in se periodično usklajuje. Vajencu pripada tudi povračilo stroškov prehrane in prevoza pod pogoji, ki veljajo pri delodajalcu.
Tudi dijaku na običajnem praktičnem usposabljanju lahko pripada nagrada, vendar ta ni enotna vajeniška nagrada. Njeno izplačilo in višina sta odvisna od kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, oziroma drugih predpisov. Dijak ima med praktičnim usposabljanjem tudi pravico do prehrane med delom.
Mentorja imata obe obliki
Tako dijak na šolski praksi kot vajenec se pri delodajalcu usposabljata pod vodstvom mentorja. Razlika je predvsem v obsegu sodelovanja.
Pri šolski praksi mentor spremlja dijaka v omejenem obdobju praktičnega usposabljanja. Pri vajeništvu ga praviloma vodi skozi večji del izobraževalnega programa, sodeluje s šolo in spremlja njegovo napredovanje v daljšem časovnem obdobju.
Podjetje mora imeti za izvajanje praktičnega usposabljanja ustrezne pogoje, opremo in usposobljenega mentorja. Učna mesta za PUD in vajeništvo se tudi verificirajo in vodijo v Centralnem registru učnih mest.
Ali vajeništvo pomeni drugačno izobrazbo?
Če se isti izobraževalni program izvaja v šolski in vajeniški obliki, obe poti vodita do enakega izobrazbenega standarda. Razlikuje se predvsem način pridobivanja znanja, ne pa naziv poklicne izobrazbe.
Zaključni izpit je enoten ne glede na izbrano obliko. Vajenci poleg tega v drugem letniku opravljajo še vmesni preizkus, s katerim se preverjata njihov napredek in kakovost usposabljanja pri delodajalcu.
Katera možnost je primernejša?
Vajeništvo je lahko dobra izbira za dijaka, ki se najlažje uči ob konkretnem delu, želi več časa preživeti v podjetju in je pripravljen že zgodaj prevzeti obveznosti, povezane z rednim prihajanjem na usposabljanje.
Šolska oblika je lahko primernejša za tistega, ki želi več praktičnega pouka opraviti v šolskem okolju in različna delovna okolja spoznavati v krajših obdobjih.
Pred izbiro je smiselno preveriti, ali šola izbrani program sploh ponuja v vajeniški obliki, pri katerih delodajalcih so na voljo učna mesta, kako je razporejen pouk ter kakšne naloge bi vajenec v podjetju dejansko opravljal. Vajeništvo namreč ni lažja različica šolanja, ampak drugače organizirana pot do istega poklica.