Ali se študentsko delo šteje kot delovna izkušnja?
Študentsko delo ni zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
To pa ne pomeni, da ga kandidat ne more predstaviti kot delovno izkušnjo. Če je pri delu opravljal naloge, povezane z razpisanim delovnim mestom, lahko z njim dokaže pridobljeno znanje, spretnosti in odgovornost.
Odgovor je drugačen, kadar je določeno število let delovnih izkušenj formalni pogoj za zasedbo delovnega mesta. Takrat je treba preveriti, kako so zahtevane izkušnje opredeljene v razpisu, predpisu ali internem aktu delodajalca.
Delovne izkušnje niso omejene na redne zaposlitve
Delovna izkušnja v vsebinskem smislu pomeni delo, pri katerem je posameznik opravljal določene naloge, uporabljal svoje znanje in pridobival nove sposobnosti. Pravna podlaga, na kateri je bilo delo opravljeno, pri presoji njegovih kompetenc ni vedno najpomembnejša.
Tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje med vprašanji o dosedanjih delovnih izkušnjah poleg zaposlitev omenja študentsko in prostovoljsko delo. Kandidatom svetuje, naj se pri predstavitvi izkušenj ne omejijo zgolj na zaposlitve.
Kdaj je študentsko delo relevantna izkušnja?
Najpomembnejša je povezava med preteklim delom in delovnim mestom, za katero kandidat kandidira. Študentsko delo v računovodskem servisu je lahko zelo relevantno pri prijavi za začetno delovno mesto v financah, delo v klicnem centru pa pri zaposlitvah, ki zahtevajo komunikacijo s strankami in reševanje težav.
Tudi delo z drugega področja lahko pokaže uporabna prenosljiva znanja. Strežba na primer vključuje delo z ljudmi, organizacijo več nalog hkrati, ravnanje z denarjem in odzivanje v nepredvidljivih okoliščinah. Takšna izkušnja je lahko pomembna tudi pri prijavi za delo, ki ni povezano z gostinstvom.
Samo trajanje dela zato ne pove vsega. Večmesečno rutinsko delo brez večje odgovornosti ni nujno pomembnejše od krajšega projekta, pri katerem je kandidat samostojno izpeljal zahtevnejšo nalogo.
Zahtevane delovne izkušnje so lahko formalni pogoj
Če zaposlitveni oglas navaja eno ali dve leti delovnih izkušenj, to še ne pomeni nujno, da mora biti kandidat enako dolgo zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zasebni delodajalec lahko pri izbiri presodi, ali študentsko, projektno ali drugo delo dovolj dobro dokazuje zahtevane izkušnje.
Drugače je lahko pri delovnih mestih, za katera pogoje določajo zakon, drug predpis, kolektivna pogodba ali sistemizacija. To velja zlasti pri nekaterih zaposlitvah v javnem sektorju in reguliranih poklicih. Zahtevane izkušnje so lahko vezane na določeno raven izobrazbe, področje dela ali obdobje po pridobitvi kvalifikacije.
Splošnega pravila, po katerem bi se vsako študentsko delo avtomatično upoštevalo kot zahtevano leto formalnih delovnih izkušenj, zato ni. Kandidat mora preveriti natančno besedilo razpisa in po potrebi vprašati delodajalca, katera dokazila priznava.
Delovne izkušnje in delovna doba niso isto
Študentsko delo je začasno in občasno delo, ki se opravlja na podlagi študentske napotnice. Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, obdobje takšnega dela ni enako delovni dobi, pridobljeni v delovnem razmerju.
Razlika je pomembna pri pravicah, ki so povezane z zaposlitvijo in delovno dobo. Več let študentskega dela na primer ne pomeni nujno enakega položaja, kot če bi bil posameznik v tem času zaposlen. Način upoštevanja delovne dobe pri posameznih pravicah je lahko odvisen tudi od zakona in kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca.
Kandidat ima tako lahko več let zelo uporabnih delovnih izkušenj, čeprav še nima primerljive delovne dobe iz zaposlitve.
Študentsko delo lahko prinaša pokojninsko dobo
Delovna in pokojninska doba prav tako nista sopomenki. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se od zaslužka plačujejo prispevki. Takšno delo se v zavarovalno dobo vključuje od februarja 2015.
Trajanje pridobljene dobe se ne določa preprosto glede na število mesecev ali ur, v katerih je študent delal. ZPIZ ga izračuna na podlagi skupnega letnega zneska prejemkov in plačanih prispevkov. Za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače se prizna en mesec zavarovalne dobe, skupno pa največ 12 mesecev v posameznem koledarskem letu. Če je zaslužek nižji, se prizna sorazmerni del.
Podatke o pridobljenih obdobjih zavarovanja je mogoče preveriti z izpisom pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kako študentsko delo predstaviti v življenjepisu?
Študentskega dela ni treba skrivati v posebni rubriki samo zato, ker ni šlo za redno zaposlitev. Če je pomembno za delovno mesto, ga je mogoče uvrstiti med delovne izkušnje in jasno označiti, da je bilo opravljeno prek študentske napotnice.
Sama navedba naziva dela pogosto ne pove dovolj. Zapis “študentsko delo v trgovini” delodajalcu ne pokaže, kaj je kandidat dejansko počel.
Bolj uporaben zapis bi bil:
Prodajni svetovalec, podjetje, obdobje – študentsko delo
Svetovanje kupcem, delo z blagajno, prevzem blaga, urejanje zalog in obravnava reklamacij.
Pri opisu je smiselno izpostaviti naloge, ki so povezane z novo zaposlitvijo. Če je kandidat med študentskim delom prevzel dodatno odgovornost, uvajal nove sodelavce ali samostojno skrbel za del procesa, je pomembno navesti tudi to.
Kako je mogoče izkušnje dokazati?
Delodajalec lahko kandidata prosi, naj svoje navedbe podpre z dokazili. Kot dokaz lahko služijo potrdilo podjetja o opravljenem delu, napotnice in obračuni, priporočilo, pogodbe, izdelki iz portfelja ali kontakt osebe, ki lahko potrdi sodelovanje.
Potrdilo je najbolj uporabno, če poleg obdobja dela vsebuje tudi kratek opis nalog. Podatek, da je nekdo pri podjetju opravil določeno število ur, namreč še ne pokaže, kakšno delo je opravljal in koliko odgovornosti je imel.
Pri ustvarjalnem, tehničnem ali projektnem delu je lahko pomembnejši portfelj. Besedila, oblikovalske rešitve, programski projekti, fotografije dogodkov ali druga dokazila lahko konkretneje prikažejo pridobljene sposobnosti kot sam naziv delovnega mesta.
Pomembno je, kaj je kandidat pri delu dejansko počel
Študentsko delo se torej lahko šteje kot delovna izkušnja, kadar dokazuje znanje in sposobnosti, pomembne za novo delovno mesto. Ne pomeni pa avtomatično delovne dobe niti ni v vsakem postopku nujno priznano kot izpolnitev formalno zahtevanih let izkušenj.
Pri prijavi zato ni dovolj zapisati samo, kje in koliko časa je kandidat delal. Veliko pomembneje je jasno predstaviti, katere naloge je opravljal, kaj se je pri njih naučil in kako lahko te izkušnje uporabi pri prihodnjem delu.
