Plačni razpon
2200 €4200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, odgovornost in velikost delodajalca.
Kadrovski menedžer vodi zaposlitvene postopke in ureja zadeve, povezane z zaposlenimi. Pripravlja dokumentacijo, sodeluje pri izbiri novih sodelavcev in spremlja njihov razvoj. Običajno dela v kadrovski službi podjetja, javnega zavoda ali večje organizacije.
2200 €4200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, odgovornost in velikost delodajalca.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko v kadrovski službi pomagajo pri administrativnih nalogah, pregledovanju dokumentacije ali organizaciji razgovorov.
Delo večinoma poteka podnevi, vendar lahko roki, razgovori in sestanki delovnik tudi podaljšajo.
Del dokumentacije in usklajevanja je mogoče opraviti na daljavo, razgovori in stiki z zaposlenimi pa pogosto potekajo v pisarni.
Kadrovski menedžer je v Sloveniji najpogosteje zaposlen v podjetju, javnem zavodu ali drugi organizaciji.
Zaposlovanje in urejanje kadrovskih zadev potekata vse leto. Dela je lahko več, kadar se ekipe širijo.
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker ni fizično zahtevno. Zahteva pa zbranost pri delu z ljudmi in predpisi.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kadrovski menedžer v podjetju ali javnem zavodu povezuje vodje, zaposlene in kandidate za delo. Spremlja prosta delovna mesta, usklajuje zaposlitvene postopke in skrbi, da so kadrovske odločitve ustrezno dokumentirane ter skladne s predpisi.
Ko se odpre delovno mesto, z vodjo pripravi opis dela in objavo, pregleda prijave ter organizira razgovore. Pri izboru preverja izkušnje, znanja in druge pogoje, nato sodeluje pri dogovorih z izbranim kandidatom.
Po zaposlitvi ureja dokumente, povezane z delovnim razmerjem, in pomaga pri uvajanju novega sodelavca. Z vodji se usklajuje glede potreb ekip, usposabljanj, napredovanj in sprememb delovnih mest.
Delo je večinoma sedeče. Kadrovski menedžer uporablja računalnik, dokumente, telefon in elektronsko pošto. Pogosti stiki z ljudmi, roki pri zaposlovanju in urejanju dokumentacije ter številne prekinitve lahko pomenijo psihično obremenitev.
Z vodjo opredeli naloge prostega delovnega mesta, pripravi opis dela in oblikuje objavo za iskanje kandidata.
Pregleda prijave, preveri izpolnjevanje pogojev, organizira razgovore in z vodjo primerja kandidate za zaposlitev.
Po izboru pripravi in preveri kadrovsko dokumentacijo, uskladi uvajanje novega sodelavca ter evidentira spremembe med zaposlitvijo.
Delo vključuje razgovore, usklajevanja in tudi občutljive pogovore z zaposlenimi.
Kadrovski postopki temeljijo na dokumentih, rokih in zaupnih osebnih podatkih.
Pri izboru sodelavcev in usklajevanju interesov je treba mirno primerjati dejstva in poiskati izvedljivo rešitev.
VI/2. stopnja
Za delo kadrovskega menedžerja se običajno zahteva najmanj VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Uporabna so znanja s področij družboslovja, organizacije, prava, uprave, poslovanja ali psihologije. Gimnazija je lahko izhodišče za nadaljnji študij, našteta področja pa niso edina pot do kadrovskega dela.
Gimnazijski program daje široko splošno znanje in omogoča nadaljevanje študija na družboslovnih ali poslovnih področjih.
Običajna podlaga je VI/2. stopnja: visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje, na primer s področja organizacije, prava, poslovanja, uprave ali psihologije.
Samostojnost se pridobiva z delom pri zaposlovanju, urejanju dokumentacije, sodelovanju z vodji in spoznavanju predpisov o delovnih razmerjih.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Perspektiva poklica je rastoča, zato bodo podjetja in javni zavodi potrebovali ljudi za zaposlovanje, razvoj sodelavcev in urejanje delovnih razmerij. Poklic ni označen kot deficitaren, zato odprta delovna mesta ne pomenijo samodejne zaposlitve.
V večjih organizacijah se bodo začetne kadrovske vloge pogosteje ločevale med pridobivanje sodelavcev, razvoj zaposlenih, administracijo delovnih razmerij in podporo vodjem. Pri vstopu v poklic bo koristila jasnejša usmeritev v eno od teh področij.
Kadrovski postopki bodo še naprej tesno povezani z delovnopravnimi pravili, varovanjem osebnih podatkov in internimi akti delodajalca. Pri zaposlovanju bodo prednost pomenile izkušnje s pripravo jasnih dokumentov in enakim obravnavanjem kandidatov.
V poznejšem obdobju kariere je delo še vedno večinoma pisarniško in sedeče. Izkušnje so posebej uporabne pri zahtevnejših zaposlitvenih postopkih in pogovorih z vodji. Največ obremenitve prinašajo roki, konflikti in odgovornost za pravilno dokumentacijo.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker ni fizično zahtevno. Zahteva pa zbranost pri delu z ljudmi in predpisi.