Kmetijski svetovalec: naslovna fotografija poklica

Kmetijstvo in narava

Kmetijski svetovalec

Kmetijski svetovalec kmetom svetuje o strokovnih, gospodarskih in upravnih vprašanjih pri kmetovanju. Obišče kmetijo, preveri njene razmere, pojasni razpise in pomaga pripraviti izvedljive načrte. Dela v pisarni, na kmetijah ter na predavanjih in delavnicah po Sloveniji.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Stabilno povpraševanje

Povpraševanje je stabilno v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Možna je občasna pomoč pri administraciji, dogodkih ali zbiranju podatkov. Samostojno strokovno svetovanje zahteva ustrezno izobrazbo, v javni službi pa tudi licenco.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka podnevi. Ob razpisnih rokih, seminarjih in tečajih se lahko zavleče v večer ali konec tedna.

Delo od doma

Na lokaciji

Del dokumentacije in komunikacije lahko opravi na daljavo, vendar so obiski kmetij in osebno svetovanje reden del poklica.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Kmetijski svetovalec je v Sloveniji običajno zaposlen v svetovalni ali sorodni strokovni organizaciji. Le redko dela pretežno kot samostojni izvajalec.

Sezonsko delo

Vse leto

Dela je lahko več ob rokih za razpise, v času kmetijskih opravil in pri organizaciji izobraževanj.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj združuje pisarniško delo z občasnimi terenskimi obiski.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela kmetijski svetovalec

Kmetijski svetovalec dela v svetovalnih službah in na terenu. Kmetom pomaga pri vprašanjih pridelave, reje, gospodarjenja in razvoja kmetije. Po pogovoru pregleda podatke ter predlaga ukrepe, ki upoštevajo razmere na posamezni kmetiji.

Pri razpisih pojasni pogoje, preveri dokumentacijo in sodeluje pri pripravi prijav ali poslovnega načrta. Kmetijskemu pridelovalcu razloži tudi predpise, finančne spodbude in postopke, povezane s kmetijsko dejavnostjo.

Terenske obiske dopolnjuje s pisarniškim delom. Spremlja strokovne novosti, pripravlja gradiva in ureja dokumente. Lahko organizira predavanja, tečaje in delavnice ter sodeluje pri ocenjevanju škode po naravnih nesrečah ali škode, ki jo povzroči divjad.

Delovne naloge

Pregled vprašanja na kmetiji

Pogovori se s kmetom, pregleda okoliščine pridelave, reje ali poslovanja ter zbere podatke, potrebne za strokovno presojo.

Priprava predloga in dokumentacije

Na podlagi predpisov, razpisnih pogojev in podatkov o kmetiji pripravi pojasnilo, pomaga urediti priloge ter oblikuje predlog ukrepov ali poslovnega načrta.

Razlaga rešitev in spremljanje novosti

Kmetijskemu pridelovalcu pojasni možnosti in roke, na predavanjih predstavi novosti, svoje znanje pa dopolnjuje z aktualnimi strokovnimi informacijami.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Razumevanje kmetijske prakse in gospodarjenja

Svetovanje zahteva strokovno znanje o kmetijstvu in razumevanje dejanskih razmer na kmetiji.

  • poznavanje pridelave, reje in kmetijske tehnologije
  • razumevanje stroškov, poslovnega načrtovanja in tržnih okoliščin
  • presoja rešitev glede na zemljo, živali, opremo in cilje kmetije

Jasna razlaga predpisov in postopkov

Razpise in predpise zna razložiti v razumljivih korakih, ne da bi spregledal pogoje.

  • natančno in analitično branje dokumentov
  • dobra funkcionalna in digitalna pismenost
  • dosledno preverjanje podatkov in rokov

Sodelovanje z različnimi kmetovalci

Za delo so potrebni miren pogovor, poslušanje okoliščin in pojasnila, prilagojena posameznemu kmetu.

  • jasno ustno in pisno sporazumevanje
  • potrpežljivost pri reševanju zahtevnih vprašanj
  • samostojna organizacija obiskov in izobraževanj

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za kmetijskega svetovalca se zahteva najmanj VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje s kmetijskega področja. Uporabne smeri so agronomija, zootehnika, veterina in živilstvo, vendar to niso edina možna strokovna izhodišča. Za delo v javni kmetijski svetovalni službi je potrebna licenca za kmetijskega svetovalca. Znanje je treba redno dopolnjevati.

Pot do poklica

  1. Študij kmetijske smeri

    Poklicna pot običajno vključuje visokošolski študij prve stopnje na kmetijskem ali sorodnem področju. Ta daje osnovo za razumevanje pridelave, reje in gospodarjenja.

  2. Praktično poznavanje kmetijstva

    Terensko delo, praksa na kmetiji, sodelovanje pri projektih ali delo v kmetijski panogi pomagajo povezati teorijo z dejanskimi težavami pridelovalcev.

  3. Licenca in strokovno izpopolnjevanje

    Za delo v javni kmetijski svetovalni službi je treba pridobiti licenco za kmetijskega svetovalca. Poklic zahteva redno spremljanje novih predpisov, razpisov in strokovnih priporočil.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere lahko kmetijski svetovalec več časa posveti zahtevnejšim primerom, pripravi strokovnih gradiv in predavanjem. Terensko delo ostaja del poklica. Urnik je večinoma predvidljiv, ob razpisnih rokih in dogodkih pa se včasih podaljša.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Terenski obiski pomenijo zmerno fizično obremenitev. Večji pritisk lahko prinašajo roki, odgovornost za pravilne informacije in usklajevanje z različnimi kmetijami.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko izvedljiv pri delu z dokumentacijo, pripravi gradiv ali svetovanju. Težje ga je uskladiti z obsežnim terenskim pokrivanjem območja.
Mentorstvo
Izkušenejši svetovalec lahko uvaja mlajše sodelavce v razlago predpisov, delo z dokumentacijo in pripravo svetovanj.