Plačni razpon
1800 €3000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, delodajalca in odgovornosti.
Kmetijski svetovalec kmetom svetuje o strokovnih, gospodarskih in upravnih vprašanjih pri kmetovanju. Obišče kmetijo, preveri njene razmere, pojasni razpise in pomaga pripraviti izvedljive načrte. Dela v pisarni, na kmetijah ter na predavanjih in delavnicah po Sloveniji.
1800 €3000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, delodajalca in odgovornosti.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Možna je občasna pomoč pri administraciji, dogodkih ali zbiranju podatkov. Samostojno strokovno svetovanje zahteva ustrezno izobrazbo, v javni službi pa tudi licenco.
Delo večinoma poteka podnevi. Ob razpisnih rokih, seminarjih in tečajih se lahko zavleče v večer ali konec tedna.
Del dokumentacije in komunikacije lahko opravi na daljavo, vendar so obiski kmetij in osebno svetovanje reden del poklica.
Kmetijski svetovalec je v Sloveniji običajno zaposlen v svetovalni ali sorodni strokovni organizaciji. Le redko dela pretežno kot samostojni izvajalec.
Dela je lahko več ob rokih za razpise, v času kmetijskih opravil in pri organizaciji izobraževanj.
Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj združuje pisarniško delo z občasnimi terenskimi obiski.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kmetijski svetovalec dela v svetovalnih službah in na terenu. Kmetom pomaga pri vprašanjih pridelave, reje, gospodarjenja in razvoja kmetije. Po pogovoru pregleda podatke ter predlaga ukrepe, ki upoštevajo razmere na posamezni kmetiji.
Pri razpisih pojasni pogoje, preveri dokumentacijo in sodeluje pri pripravi prijav ali poslovnega načrta. Kmetijskemu pridelovalcu razloži tudi predpise, finančne spodbude in postopke, povezane s kmetijsko dejavnostjo.
Terenske obiske dopolnjuje s pisarniškim delom. Spremlja strokovne novosti, pripravlja gradiva in ureja dokumente. Lahko organizira predavanja, tečaje in delavnice ter sodeluje pri ocenjevanju škode po naravnih nesrečah ali škode, ki jo povzroči divjad.
Pogovori se s kmetom, pregleda okoliščine pridelave, reje ali poslovanja ter zbere podatke, potrebne za strokovno presojo.
Na podlagi predpisov, razpisnih pogojev in podatkov o kmetiji pripravi pojasnilo, pomaga urediti priloge ter oblikuje predlog ukrepov ali poslovnega načrta.
Kmetijskemu pridelovalcu pojasni možnosti in roke, na predavanjih predstavi novosti, svoje znanje pa dopolnjuje z aktualnimi strokovnimi informacijami.
Svetovanje zahteva strokovno znanje o kmetijstvu in razumevanje dejanskih razmer na kmetiji.
Razpise in predpise zna razložiti v razumljivih korakih, ne da bi spregledal pogoje.
Za delo so potrebni miren pogovor, poslušanje okoliščin in pojasnila, prilagojena posameznemu kmetu.
VI/2. stopnja
Za kmetijskega svetovalca se zahteva najmanj VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje s kmetijskega področja. Uporabne smeri so agronomija, zootehnika, veterina in živilstvo, vendar to niso edina možna strokovna izhodišča. Za delo v javni kmetijski svetovalni službi je potrebna licenca za kmetijskega svetovalca. Znanje je treba redno dopolnjevati.
Poklicna pot običajno vključuje visokošolski študij prve stopnje na kmetijskem ali sorodnem področju. Ta daje osnovo za razumevanje pridelave, reje in gospodarjenja.
Terensko delo, praksa na kmetiji, sodelovanje pri projektih ali delo v kmetijski panogi pomagajo povezati teorijo z dejanskimi težavami pridelovalcev.
Za delo v javni kmetijski svetovalni službi je treba pridobiti licenco za kmetijskega svetovalca. Poklic zahteva redno spremljanje novih predpisov, razpisov in strokovnih priporočil.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Obeti za poklic so stabilni, zato ostajajo možnosti za delo v kmetijskem svetovanju in sorodnih strokovnih službah. Poklic ni označen kot deficitaren, zato izobrazba sama po sebi ne zagotavlja zaposlitve.
Svetovalci bodo pogosteje povezovali pridelavo in rejo z ekonomiko kmetije, zahtevami varovanja okolja ter prilagajanjem posledicam vremena. Prednost bodo imele usmeritve, ki združujejo agronomsko znanje in razumevanje poslovanja.
Za delo v javni kmetijski svetovalni službi je licenca še naprej vstopni pogoj. Zaradi spreminjajočih se razpisov in predpisov bo redno strokovno izpopolnjevanje vplivalo na področja, pri katerih lahko svetovalec pomaga.
V poznejšem obdobju kariere lahko kmetijski svetovalec več časa posveti zahtevnejšim primerom, pripravi strokovnih gradiv in predavanjem. Terensko delo ostaja del poklica. Urnik je večinoma predvidljiv, ob razpisnih rokih in dogodkih pa se včasih podaljša.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj združuje pisarniško delo z občasnimi terenskimi obiski.