Plačni razpon
1450 €2850 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače veterinarja, ne za uradno individualno plačo.
Veterinar pregleduje, ugotavlja bolezni in zdravi živali, hkrati pa pomaga preprečevati njihovo širjenje. Dela v ambulantah in klinikah, na terenu ter pri nadzoru živil živalskega izvora. Lastnikom razloži zdravljenje, nego živali in pravilno uporabo predpisanih zdravil.
1450 €2850 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače veterinarja, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko pomagajo pri oskrbi živali, administrativnih nalogah ali delu v veterinarskem okolju. Strokovne posege opravlja usposobljen veterinar.
Ambulantno delo pogosto poteka po urniku, vendar lahko dežurstva, nujni primeri in terenski obiski segajo v večere, vikende in praznike.
Pregledi, posegi, nadzor in delo z živalmi večinoma zahtevajo navzočnost v ambulanti, na terenu ali v laboratoriju.
Veterinarji se zaposlujejo v veterinarskih organizacijah, klinikah, javnih službah in podjetjih. Nekateri delajo v lastni ambulanti.
Živali potrebujejo obravnavo vse leto. Obseg terenskega dela in nekaterih preventivnih opravil je lahko povezan z rejskim in razmnoževalnim ciklom.
Delo je lahko tudi v poznejšem obdobju kariere vzdržno, če se prilagodijo dežurstva ter obseg fizično zahtevnega terenskega ali kirurškega dela.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Veterinar v ambulanti ali na terenu obravnava hišne, rejne in druge živali. Od lastnika pridobi podatke o težavah, žival pregleda, oceni njeno stanje ter določi nadaljnje preiskave ali zdravljenje.
Ob poškodbah in boleznih predpiše ali uporabi zdravila, oskrbi rano, opravi poseg ali žival napoti na zahtevnejšo obravnavo. Spremlja okrevanje in lastniku razloži hranjenje, nego, omejitve ter znake, zaradi katerih je potreben ponovni pregled.
Delo lahko obsega preprečevanje nalezljivih in parazitskih bolezni, preglede plemenskih živali ter pomoč pri reprodukciji domačih živali. Na kmetijah preverja zdravstveno stanje živali in higienske razmere v reji.
Veterinarji sodelujejo tudi pri nadzoru živil živalskega izvora, krmil in vode za napajanje živali. Zapišejo ugotovitve, opravijo predpisane sanitarne preglede in sodelujejo pri ukrepih za zmanjševanje tveganja bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi.
Veterinar sprejme žival, od lastnika pridobi podatke, opravi klinični pregled in presodi, ali so potrebne dodatne laboratorijske ali slikovne preiskave.
Na podlagi ugotovitev oskrbi poškodbo, predpiše zdravljenje, opravi potreben poseg ali pripravi načrt nadaljnje obravnave živali.
Po obravnavi lastniku razloži nego in uporabo zdravil, zapiše izvide, pri terenskem ali nadzornem delu pa evidentira ugotovitve in izvedene ukrepe.
Živali so lahko prestrašene, poškodovane ali nepredvidljive. Veterinar mora oceniti njihovo vedenje in z njimi ravnati varno.
Pri odločanju povezuje znake bolezni, rezultate preiskav ter znanje o zgradbi in delovanju živalskega organizma.
Veterinar mora razumljivo razložiti stanje živali, zdravljenje, nego in omejitve pri oskrbi.
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visoka šola prve stopnje. Strokovno znanje se pridobiva z univerzitetnim študijem veterinarstva, ki vključuje naravoslovne predmete, anatomijo, bolezni živali, farmakologijo, kirurgijo, laboratorijsko delo in praktične preglede. Za samostojno opravljanje reguliranih veterinarskih nalog veljajo tudi strokovni pogoji tega področja.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Šolska pot gradi znanje iz biologije, kemije, fizike in drugih naravoslovnih vsebin. To znanje pomaga pri razumevanju bolezni in zdravljenja živali.
Za poklic je navedena VI/2. stopnja. Študij veterinarstva vključuje strokovne predmete, laboratorijsko delo, preglede živali in praktične vaje.
Po študiju je treba pridobiti strokovno usposobljenost v skladu s pogoji veterinarske dejavnosti. Nato se veterinarji dodatno razvijajo na posameznih področjih obravnave živali.
Perspektiva poklica je ocenjena kot stabilna, zato naj bi potrebe po veterinarskih storitvah ostajale prisotne v ambulantah, reji živali in nadzornih dejavnostih. Poklic ni označen kot deficitaren, zato zaposlitev ni samoumevna. Možnosti se razlikujejo po regijah in usmeritvah.
Ljudje, ki vstopajo v poklic, se bodo pogosteje usmerjali v določeno delovno okolje: obravnavo malih živali, delo z rejami, terensko veterino, laboratorijsko diagnostiko ali nadzor živil živalskega izvora. Ta okolja se razlikujejo po stikih z lastniki, dežurstvih, terenskem delu in odgovornostih.
Poleg zdravljenja živali področje ohranja zahteve glede preprečevanja nalezljivih bolezni, spremljanja higienskih razmer ter varnosti živil in krmil. Samostojno delo zato še naprej zahteva strokovno izobraževanje, praktično usposabljanje in izpolnjevanje pogojev veterinarske dejavnosti.
V poznejšem obdobju kariere se lahko veterinar bolj posveti ambulantnemu svetovanju, preventivi, nadzoru, dokumentaciji ali strokovnemu vodenju primerov. Dežurstva, delo z večjimi živalmi in nujni terenski posegi so lahko fizično in časovno zahtevnejši.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko tudi v poznejšem obdobju kariere vzdržno, če se prilagodijo dežurstva ter obseg fizično zahtevnega terenskega ali kirurškega dela.