Plačni razpon
2300 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona glede na izkušnje in delovno okolje, ne za uradno individualno plačo.
Mikrobiolog v laboratoriju preučuje bakterije, viruse, glive in druge mikroorganizme. Analizira vzorce ter ugotavlja, ali so mikroorganizmi prisotni in kakšne so njihove lastnosti. Zaposli se lahko v zdravstvenih laboratorijih, farmaciji, biotehnologiji, živilstvu ali raziskovalnih ustanovah.
2300 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona glede na izkušnje in delovno okolje, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo je pogosteje na voljo kot laboratorijska pomoč ali pomoč pri pripravi vzorcev. Za samostojne strokovne preiskave je potrebna ustrezna usposobljenost.
Delo večinoma poteka po dnevnem laboratorijskem urniku. V zdravstvenih laboratorijih so možna tudi dežurstva ali izmensko delo.
Večina preiskav poteka v laboratoriju. Od doma je mogoče opraviti predvsem dokumentiranje, obdelavo podatkov in pripravo poročil.
Mikrobiologi so v Sloveniji večinoma zaposleni v laboratorijih zdravstvenih ustanov, podjetij in raziskovalnih organizacij.
Delo ni izrazito sezonsko, ker laboratorijske analize in nadzor kakovosti potekajo vse leto.
Delo v poznejšem obdobju kariere je običajno vzdržno, če so delovni pogoji varni in je mogoče del nalog prilagoditi tako, da so manj fizično zahtevne.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Mikrobiolog preiskuje mikroorganizme v vzorcih ljudi, živil, vode, okolja in izdelkov. Ugotavlja, kateri mikroorganizmi so v vzorcu, kakšne so njihove lastnosti in kako lahko vplivajo na zdravje, izdelek ali okolje.
Pri mikrobiološki preiskavi pripravi vzorec, ga obdela v nadzorovanih pogojih ter spremlja rast ali odzive mikroorganizmov. V zdravstvenem laboratoriju lahko njegov izvid zdravniku pomaga določiti povzročitelja okužbe in izbrati zdravljenje.
V farmacevtski in biotehnološki industriji preverja kakovost razkužil, antibiotikov, cepiv, vitaminov, kozmetike in drugih izdelkov. V živilstvu preverja mikrobiološko ustreznost hrane in pijače. Pri okoljskih raziskavah preučuje mikroorganizme v vodi, odpadnih snoveh in postopkih razgradnje.
Postopke in rezultate mora natančno zapisovati, da so ugotovitve preverljive. Pri delu uporablja zaščitno opremo, skrbi za čisto delovno okolje in upošteva varnostne postopke pri ravnanju z biokemičnimi snovmi in mikroorganizmi.
Mikrobiolog prevzame vzorec, preveri njegovo označitev in ga pripravi za ustrezno mikrobiološko preiskavo v čistih, nadzorovanih pogojih.
Vzorec obdela z izbranimi metodami, spremlja mikrobiološke spremembe in opažanja primerja z veljavnimi laboratorijskimi postopki.
Mikrobiolog preveri rezultate, jih vnese v dokumentacijo ter pripravi izvid, poročilo ali strokovno podlago za nadaljnje delo zdravstvenega osebja oziroma podjetja.
Že majhna odstopanja pri ravnanju z vzorci ali zapisovanju rezultatov lahko vplivajo na ugotovitev analize.
Pri delu je v stiku z mikroorganizmi in biokemičnimi snovmi, zato mora skrbeti za higieno, zaščito in upoštevanje protokolov.
Mikrobiolog mora rezultate jasno posredovati sodelavcem, zdravnikom, raziskovalcem ali strokovnjakom za kakovost.
VI/2. stopnja
Za poklic mikrobiologa je navedena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Strokovno podlago daje univerzitetni študij na medicinski ali biotehnični fakulteti. Delodajalci lahko za posamezna delovna mesta zahtevajo tudi dodatna strokovna znanja, odvisno od vrste laboratorija.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Pot se običajno začne z znanjem biologije, kemije in laboratorijskih osnov. To znanje pomaga pri razumevanju mikroorganizmov in analitskih postopkov.
Za poklic je navedena VI/2. stopnja izobrazbe. Strokovna pot vključuje univerzitetni študij na medicinski ali biotehnični fakulteti.
Praktične izkušnje pridobiva pri delu z vzorci in opremo, ob upoštevanju varnostnih postopkov ter dokumentiranju rezultatov pod strokovnim nadzorom.
Perspektiva poklica je stabilna. Zaposlitve se ohranjajo predvsem v zdravstvenih laboratorijih, farmacevtskih in biotehnoloških podjetjih, živilstvu ter raziskovalnih ustanovah. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato razpis še ne pomeni samodejne zaposlitve.
Mikrobiolog se ob vstopu v poklic pogosto usmeri v ožje področje dela: klinično diagnostiko, nadzor kakovosti izdelkov, živilske analize, okoljske preiskave ali razvojne laboratorije. Vsako področje zahteva poznavanje svojih vzorcev, standardov dokumentiranja in varnostnih postopkov.
Laboratoriji od mikrobiologa zahtevajo dosledno evidentiranje vzorcev, uporabljenih postopkov in preverjanja rezultatov. Pri delu za zdravstvo, proizvodnjo hrane ali farmacijo je zanesljiva dokumentacija neposredno povezana z uporabo izvida oziroma presojo ustreznosti izdelka.
V poznejšem obdobju kariere mikrobiolog pogosto opravlja zahtevnejše analize, preverja rezultate, pripravlja strokovno dokumentacijo in uvaja sodelavce. Večina dela še vedno poteka v laboratoriju, zato sta potrebni dosledna zaščita pred biološkimi in kemičnimi tveganji ter dobra organizacija dela.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo v poznejšem obdobju kariere je običajno vzdržno, če so delovni pogoji varni in je mogoče del nalog prilagoditi tako, da so manj fizično zahtevne.