Plačni razpon
1800 €3500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečnega bruto razpona, ki se razlikuje glede na projekt, medij in izkušnje.
Scenarist
Scenarist razvija zgodbe in piše scenarije za film, televizijo, radio ali gledališče. Besedilo prilagaja mediju, temi projekta in produkcijskim omejitvam. Zaposli se lahko pri producentu, v gledališču, na radiu ali televiziji, lahko pa dela kot samozaposleni avtor.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko sodelujejo pri raziskovanju, urejanju besedil in asistenci pri kulturnih ali medijskih projektih. Samostojnih scenarističnih naročil je manj.
Urnik
Nereden urnik
Urnik določajo projektni roki. Ob oddaji scenarija in v produkcijskih obdobjih so delavniki pogosto daljši.
Delo od doma
Deloma od doma
Velik del pisanja in raziskovanja lahko opravi od doma. Za sodelovanje z ekipo so potrebni sestanki, vaje ali obiski lokacij.
Oblika dela
S.P. ali honorarno
Pogosti sta projektno sodelovanje in samozaposlitev. Redne zaposlitve so značilnejše za večje medijske ali kulturne delodajalce.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko, je pa vezano na razpise, razvoj projektov, snemanja in repertoarje posameznih ustanov.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker je fizično malo zahtevno. Roki pa lahko tudi takrat prinesejo psihični pritisk.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela scenarist
Scenarist v kulturnih ustanovah, produkcijskih hišah in medijskih ekipah pripravlja zgodbo, prizore, dialoge in like za snemanje ali uprizoritev. Scenarij lahko izhaja iz lastne zamisli, naročene teme ali priredbe književnega oziroma drugega obstoječega dela.
Pred pisanjem zbere gradivo, preveri dejstva ter preuči okolje, čas in temo zgodbe. Z režiserjem, producentom in urednikom uskladi dolžino besedila, predvideno zasedbo, ciljno občinstvo in sredstva za izvedbo.
Med delom scenarij večkrat predela. Po pripombah ustvarjalne ekipe spremeni ritem prizorov, dialoge in razvoj likov, pri tem pa upošteva zasnovo zgodbe in zahteve medija.
Večino dela opravi sede za računalnikom. Občasno se udeležuje sestankov, vaj, obiskov snemalnih lokacij ali dela v studiu. Roki za oddajo lahko pomenijo daljše delavnike, obseg naročil pa se pri projektnem in samozaposlenem delu spreminja.
Delovne naloge
Razvoj zgodbe
Iz izhodiščne ideje, naročila ali literarne predloge oblikuje zgodbo, določi glavne like in razporedi ključne prizore.
Pisanje in raziskovanje
Zbere preverjeno gradivo, napiše prizore in dialoge ter besedilo prilagodi filmu, televizijski oddaji, radijski igri ali gledališki uprizoritvi.
Usklajevanje različic
Po pogovorih z režiserjem, producentom in urednikom preuredi prizore, skrajša besedilo ali dopolni posamezne dele za izvedbo projekta.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Pisno izražanje v slovenskem jeziku
Scenarij zahteva jasen in natančen zapis, ki je uporaben tudi za izgovorjeno besedo.
- bogat besedni zaklad
- dobro poznavanje slovnice
- razlikovanje med pisanim in govorjenim jezikom
Gradnja pripovedi in likov
Scenarist poveže prizore v razumljivo zgodbo, ki deluje v izbranem mediju.
- poznavanje dramaturgije
- občutek za dialog in ritem
- razumevanje žanrskih pravil
Sodelovanje pri nastanku projekta
Besedilo nastaja v dogovoru z ustvarjalci in znotraj usklajenega koncepta.
- sprejemanje vsebinskih pripomb
- jasno predstavljanje zamisli
- prilagajanje naročniku in produkciji
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic scenarista je navedena VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Zaželena je univerzitetna izobrazba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, vendar to ni edina pot do poklica. Prednost so znanje slovenskega jezika, dramaturgije in pripovednih tehnik ter poznavanje produkcije za izbrani medij.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Visokošolska podlaga
VI/2. stopnja na umetniškem, humanističnem ali sorodnem področju daje znanje za delo z besedili, mediji in pripovednimi oblikami.
Scenaristična praksa
Scenarije, sinopsise, dialoge in priredbe lahko razvija pri študijskih nalogah, na delavnicah, pri kratkih filmih, radijskih projektih ali gledaliških produkcijah.
Portfelj in projektno sodelovanje
Pri pridobivanju naročil pomagajo dokončani vzorci besedil in izkušnje sodelovanja z režiserji, producenti, igralci in uredniki.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Več priložnosti, vendar trg ostaja projektni
Obeti za poklic so rastoči, vendar scenarist v Sloveniji vstopa na majhen in konkurenčen trg. Več dela lahko prinesejo serije, filmi, radijske vsebine in gledališki projekti. Zaposlitev ni zagotovljena, saj je veliko sodelovanj vezanih na posamezen projekt.
- Produkcijska okolja
Povezave s produkcijskimi ekipami bodo pomembnejše
Scenarist na začetku kariere pogosteje sodeluje v razvojnih ekipah, kjer producent, urednik in režiser že zgodaj določijo obseg, ciljno občinstvo in izvedljivost projekta. Samostojen scenarij lažje pride do izvedbe, če avtor pozna tak način razvoja.
- Specializacija
Boljše poznavanje posameznega medija
Razlike med scenarijem za serijo, kratki film, radijsko igro in gledališki oder bodo pri prvih naročilih bolj opazne. Prednost imajo avtorji, ki znajo dolžino prizorov, dialog in strukturo prilagoditi zahtevam konkretne produkcije.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Scenarist v poznejšem obdobju kariere večinoma piše sede. Izkušnje lahko uporabi pri zahtevnejših priredbah, razvoju serij ali uredniškem sodelovanju. Pri projektnem delu lažje prilagodi obseg dela, roki pa so lahko še vedno nepredvidljivi.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker je fizično malo zahtevno. Roki pa lahko tudi takrat prinesejo psihični pritisk.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Deloma od doma
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna. Večji izziv so dolgotrajna zbranost, sedenje in časovni pritiski pred oddajo besedila.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lažje uskladiti pri samostojnem ali projektnem pisanju kot pri delu s fiksnimi produkcijskimi roki.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri dramaturških delavnicah, razvoju besedil in uvajanju mlajših avtorjev v delo projektne ekipe.