Oskrbnik etnografskih objektov: naslovna fotografija poklica

Umetnost in kultura

Oskrbnik etnografskih objektov

Oskrbnik etnografskih objektov dela v muzejih, muzejskih zbirkah in tudi na terenu. Prevzema, dokumentira, hrani in raziskuje predmete kulturne dediščine. S konservatorjem se dogovarja o varnem razstavljanju, prevozu in zaščiti predmetov.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Stabilno povpraševanje

Povpraševanje je stabilno v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Študenti lahko pomagajo pri dokumentaciji, razstavah, digitalizaciji gradiva ali muzejskih programih. Samostojno vodenje zbirke je zanje manj verjetno.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka podnevi. Urnik se lahko spremeni zaradi odprtja razstav, dogodkov, terenskega dela ali prevoza predmetov.

Delo od doma

Na lokaciji

Del dokumentacije in raziskovanja virov se lahko opravi na daljavo. Za delo z zbirko, v depojih in pri postavljanju razstav pa je potrebna prisotnost.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Oskrbnik etnografskih objektov je v Sloveniji običajno zaposlen v muzeju ali sorodni javni kulturni ustanovi.

Sezonsko delo

Vse leto

Delo ni izrazito sezonsko. Obseg terenskega dela in priprav na razstave se lahko med letom spreminja.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je lahko tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno. Večjo fizično obremenitev lahko povzročajo hladnejši depoji ter dvigovanje večjih predmetov.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela oskrbnik etnografskih objektov

V muzeju skrbi za izbrano zbirko premične in nepremične kulturne dediščine. Ko muzej prevzame predmet, preveri podatke o njegovem izvoru, uporabi in stanju. Predmet označi z inventarno številko ter ga vpiše v inventarno dokumentacijo.

Zbirko dopolnjuje z raziskovanjem na terenu, pogovori z ljudmi ter pregledom pisnih, slikovnih in ustnih virov. Predmete fotografira, izmeri in opiše, da so podatki uporabni pri raziskovanju, pripravi razstav in poznejšem preverjanju izvora.

V depoju določi, kje bo predmet shranjen, in spremlja pogoje hrambe, ki jih potrebuje. Če opazi poškodbe ali znake propadanja, o tem obvesti konservatorja. Zabeleži tudi konservatorske in restavratorske posege.

Izbira gradivo za razstave in sodeluje pri pripravi predmetov za javno predstavitev. Pri delu je v stiku z lastniki predmetov, muzejskimi sodelavci, raziskovalci in obiskovalci razstav.

Delovne naloge

Prevzem in evidentiranje predmetov

Ob prevzemu zbere podatke o predmetu, ga označi z inventarno številko, fotografira in vpiše v inventarno dokumentacijo.

Nadzor hrambe in stanja zbirke

V depoju preverja, kje so predmeti shranjeni in v kakšnem stanju so. Opažene spremembe zabeleži, ob poškodbi ali posegu pa se o nadaljnjem ravnanju dogovori s konservatorjem.

Raziskovanje in priprava predstavitve

Na terenu in v arhivih išče vire o predmetih, dopolnjuje zbirko ter pripravlja izbrano gradivo za razstavo in spremljajočo dokumentacijo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Natančnost pri dokumentiranju

Zapis o predmetu mora sodelavcu tudi pozneje omogočiti, da predmet prepozna, najde in razume njegov izvor.

  • dosledno zapisovanje podatkov
  • pozornost pri oznakah in lokacijah
  • urejanje fotografskega in pisnega gradiva

Sporazumevanje z lastniki in sodelavci

Delo vključuje pogovore na terenu, usklajevanje s konservatorji in razlago gradiva obiskovalcem.

  • takt v pogovorih z ljudmi
  • jasna strokovna razlaga
  • sodelovanje v muzejski ekipi

Razumevanje predmetov in prostora

Predmeti zahtevajo previdno ravnanje, ustrezno mesto hrambe in občutek za predstavitev.

  • osnovno poznavanje konservatorstva
  • občutek za prostor in risanje
  • osnovne fotografske spretnosti

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za ta poklic je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Gimnazija je lahko dobra podlaga za nadaljnji študij, vendar ni edina možnost. Za muzejsko strokovno delo je po navedenih podatkih predviden tudi strokovni izpit za kustosa.

Pot do poklica

  1. Srednješolska podlaga

    Gimnazija lahko da dobro splošno znanje za nadaljnji študij. Koristita tudi zanimanje za zgodovino, kulturno dediščino in delo z viri.

  2. Visokošolski študij prve stopnje

    Predvidena je VI/2. stopnja, pridobljena v visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje.

  3. Muzejska praksa in strokovni izpit

    Praktične izkušnje prinašajo delo z muzejskimi zbirkami, terensko raziskovanje in poznavanje dokumentacije. Po navedenih podatkih je predviden strokovni izpit za kustosa.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere je lahko manj terenskega dela in premeščanja predmetov, več pa dokumentacije, raziskovanja zbirk in strokovnega sodelovanja. Delo v depojih še vedno vključuje nižje temperature in občasno ravnanje s težjimi predmeti.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizično obremenitev pomenijo prenašanje, merjenje in premikanje večjih muzealij. Psihično zahtevna sta natančno dokumentiranje in odgovornost za stanje predmetov.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri dokumentacijskem, raziskovalnem ali administrativnem delu. Odvisen je od organizacije muzeja.
Mentorstvo
Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju sodelavcev v ravnanje z zbirko, inventarizacijo in delo z viri.