Plačni razpon
2000 €3100 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za ocenjen mesečni bruto razpon glede na zahtevano izobrazbo in plače v javnih kulturnih ustanovah, ne za individualno uradno plačo.
Oskrbnik etnografskih objektov
Oskrbnik etnografskih objektov dela v muzejih, muzejskih zbirkah in tudi na terenu. Prevzema, dokumentira, hrani in raziskuje predmete kulturne dediščine. S konservatorjem se dogovarja o varnem razstavljanju, prevozu in zaščiti predmetov.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko pomagajo pri dokumentaciji, razstavah, digitalizaciji gradiva ali muzejskih programih. Samostojno vodenje zbirke je zanje manj verjetno.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka podnevi. Urnik se lahko spremeni zaradi odprtja razstav, dogodkov, terenskega dela ali prevoza predmetov.
Delo od doma
Na lokaciji
Del dokumentacije in raziskovanja virov se lahko opravi na daljavo. Za delo z zbirko, v depojih in pri postavljanju razstav pa je potrebna prisotnost.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Oskrbnik etnografskih objektov je v Sloveniji običajno zaposlen v muzeju ali sorodni javni kulturni ustanovi.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Obseg terenskega dela in priprav na razstave se lahko med letom spreminja.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je lahko tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno. Večjo fizično obremenitev lahko povzročajo hladnejši depoji ter dvigovanje večjih predmetov.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela oskrbnik etnografskih objektov
V muzeju skrbi za izbrano zbirko premične in nepremične kulturne dediščine. Ko muzej prevzame predmet, preveri podatke o njegovem izvoru, uporabi in stanju. Predmet označi z inventarno številko ter ga vpiše v inventarno dokumentacijo.
Zbirko dopolnjuje z raziskovanjem na terenu, pogovori z ljudmi ter pregledom pisnih, slikovnih in ustnih virov. Predmete fotografira, izmeri in opiše, da so podatki uporabni pri raziskovanju, pripravi razstav in poznejšem preverjanju izvora.
V depoju določi, kje bo predmet shranjen, in spremlja pogoje hrambe, ki jih potrebuje. Če opazi poškodbe ali znake propadanja, o tem obvesti konservatorja. Zabeleži tudi konservatorske in restavratorske posege.
Izbira gradivo za razstave in sodeluje pri pripravi predmetov za javno predstavitev. Pri delu je v stiku z lastniki predmetov, muzejskimi sodelavci, raziskovalci in obiskovalci razstav.
Delovne naloge
Prevzem in evidentiranje predmetov
Ob prevzemu zbere podatke o predmetu, ga označi z inventarno številko, fotografira in vpiše v inventarno dokumentacijo.
Nadzor hrambe in stanja zbirke
V depoju preverja, kje so predmeti shranjeni in v kakšnem stanju so. Opažene spremembe zabeleži, ob poškodbi ali posegu pa se o nadaljnjem ravnanju dogovori s konservatorjem.
Raziskovanje in priprava predstavitve
Na terenu in v arhivih išče vire o predmetih, dopolnjuje zbirko ter pripravlja izbrano gradivo za razstavo in spremljajočo dokumentacijo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančnost pri dokumentiranju
Zapis o predmetu mora sodelavcu tudi pozneje omogočiti, da predmet prepozna, najde in razume njegov izvor.
- dosledno zapisovanje podatkov
- pozornost pri oznakah in lokacijah
- urejanje fotografskega in pisnega gradiva
Sporazumevanje z lastniki in sodelavci
Delo vključuje pogovore na terenu, usklajevanje s konservatorji in razlago gradiva obiskovalcem.
- takt v pogovorih z ljudmi
- jasna strokovna razlaga
- sodelovanje v muzejski ekipi
Razumevanje predmetov in prostora
Predmeti zahtevajo previdno ravnanje, ustrezno mesto hrambe in občutek za predstavitev.
- osnovno poznavanje konservatorstva
- občutek za prostor in risanje
- osnovne fotografske spretnosti
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za ta poklic je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Gimnazija je lahko dobra podlaga za nadaljnji študij, vendar ni edina možnost. Za muzejsko strokovno delo je po navedenih podatkih predviden tudi strokovni izpit za kustosa.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija lahko da dobro splošno znanje za nadaljnji študij. Koristita tudi zanimanje za zgodovino, kulturno dediščino in delo z viri.
Visokošolski študij prve stopnje
Predvidena je VI/2. stopnja, pridobljena v visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje.
Muzejska praksa in strokovni izpit
Praktične izkušnje prinašajo delo z muzejskimi zbirkami, terensko raziskovanje in poznavanje dokumentacije. Po navedenih podatkih je predviden strokovni izpit za kustosa.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilno, vendar omejeno število razpisov
Poklic ima stabilne možnosti, vendar ni deficitaren. Delovna mesta bodo večinoma vezana na muzeje, njihove zbirke in posamezne projekte, zato je pri strokovnih zaposlitvah mogoče pričakovati konkurenco.
- Strokovne zahteve
Večja potreba po sledljivosti predmetov
Pri muzejskih zbirkah bo treba dosledno povezovati podatke o izvoru, lastništvu, lokaciji, stanju in konservatorskih posegih. Tisti, ki vstopajo v poklic, bodo potrebovali zanesljivo delo z inventarnimi zapisi in dokumentacijo.
- Delo z dediščino
Povezovanje zbirk z lokalnim okoljem
Muzeji bodo zbirke dopolnjevali tudi z gradivom iz lokalnih okolij, družinskih zapuščin in ustnimi pričevanji. Terensko raziskovanje, delo z lastniki predmetov in poznavanje lokalne dediščine bodo ostali konkretna prednost.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere je lahko manj terenskega dela in premeščanja predmetov, več pa dokumentacije, raziskovanja zbirk in strokovnega sodelovanja. Delo v depojih še vedno vključuje nižje temperature in občasno ravnanje s težjimi predmeti.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno. Večjo fizično obremenitev lahko povzročajo hladnejši depoji ter dvigovanje večjih predmetov.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizično obremenitev pomenijo prenašanje, merjenje in premikanje večjih muzealij. Psihično zahtevna sta natančno dokumentiranje in odgovornost za stanje predmetov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri dokumentacijskem, raziskovalnem ali administrativnem delu. Odvisen je od organizacije muzeja.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju sodelavcev v ravnanje z zbirko, inventarizacijo in delo z viri.