Restavrator: naslovna fotografija poklica

Umetnost in kultura

Restavrator

Restavrator ugotavlja stanje umetnin in drugih predmetov kulturne dediščine ter načrtuje njihovo konserviranje in obnovo. S skrbno izbranimi postopki utrjuje poškodovane materiale in beleži vsak poseg. Dela v muzejih, galerijah, zavodih za varstvo dediščine, delavnicah ali na lokaciji spomenika.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Študentsko delo je pogosteje dostopno pri dokumentiranju, pripravi gradiva in pomoči v ustanovah kot pri samostojnih restavratorskih posegih.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka podnevi. Roki projektov in delo na terenu pa lahko urnik občasno podaljšajo ali spremenijo.

Delo od doma

Na lokaciji

Večina posegov poteka v delavnici, zbirki ali na lokaciji objekta. Doma je mogoče opraviti predvsem del dokumentacije in raziskovalnega dela.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Restavratorji so pogosto zaposleni v muzejih, galerijah, javnih zavodih in drugih ustanovah za varstvo kulturne dediščine. Del dela je projektnega.

Sezonsko delo

Vse leto

Delo ni izrazito sezonsko, vremenske razmere pa lahko vplivajo na čas posegov na zunanjih spomenikih.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je v poznejšem obdobju kariere mogoče ob prilagoditvi fizično zahtevnejših posegov. Zahteva natančnost, mirno delo in dobro obvladovanje delovnih razmer.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela restavrator

Restavrator v muzeju, galeriji, delavnici ali na terenu dela s slikami, kipi, arhitekturnimi elementi in drugimi predmeti likovne dediščine. Predmet pregleda, poišče podatke o njegovem nastanku in prejšnjih posegih ter presodi, zakaj je poškodovan.

Po pregledu določi postopke za čiščenje, utrjevanje ali dopolnjevanje predmeta, pri tem pa se izogne nepotrebnim posegom v izvirnik. Preverja plasti, materiale in spremembe na površini ter izbere sredstva, primerna za posamezen predmet.

Skrbi tudi za pogoje hrambe, nego in vzdrževanje predmetov. Svetloba, vlaga, prah in neustrezna embalaža lahko namreč pospešijo propadanje. Po posegu pripravi zapis o stanju predmeta, uporabljenih materialih in opravljenem delu.

Delo zahteva znanje zgodovine umetnosti, tehnologije materialov ter kemijskih in fizikalnih metod. Pri večjih projektih restavrator sodeluje z drugimi strokovnjaki, lahko pripravi izvedensko mnenje ali strokovni prispevek ter uvaja mlajše sodelavce.

Delovne naloge

Pregled in načrt posega

Restavrator pregleda predmet, zabeleži poškodbe, preveri materiale ter zbere podatke o izvoru in prejšnjih obnovah. Nato pripravi načrt konservatorskega ali restavratorskega posega.

Izvedba konserviranja in obnove

Na delovni mizi ali na lokaciji predmet čisti, utrjuje nestabilne dele, dopolnjuje poškodbe in po potrebi izvaja slikarske ali kiparske postopke. Med delom preverja odziv materialov in prilagaja izbrano metodo.

Dokumentiranje in predaja

Po končanem delu fotografira rezultat, zapiše uporabljene materiale in postopke ter pripravi poročilo. Predmet nato ustrezno zaščiti, namesti v hrambo ali pripravi za razstavo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Natančno opazovanje materialov

Delo zahteva potrpežljivo prepoznavanje drobnih sprememb na površini in v strukturi predmeta.

  • natančnost pri delu z majhnimi detajli
  • dober vid in razlikovanje odtenkov
  • prostorsko in likovno dojemanje

Odločanje pri občutljivih posegih

Restavrator presoja, koliko lahko poseže v predmet in kako ohraniti čim več izvirnega materiala.

  • odgovornost pri izbiri postopkov
  • psihična stabilnost
  • dosledno dokumentiranje odločitev

Vztrajnost pri dolgotrajnem delu

Obnova lahko poteka počasi in zahteva stalno zbranost tudi v manj udobnih delovnih razmerah.

  • potrpežljivost in vztrajnost
  • ročne spretnosti
  • prilagajanje delu sede, stoje ali na terenu

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za poklic je navedena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Poklicna pot je povezana predvsem s študijem restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študij vključuje varstvo dediščine, metode posegov, zgodovino umetnosti in materiale. Izobraževanje je mogoče nadaljevati na podiplomskem študiju.

Pot do poklica

Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.

  1. Visokošolsko izobraževanje

    Osnova je izobraževanje na ravni VI/2. stopnje z vsebinami konserviranja, restavriranja, umetnostne zgodovine in tehnologije materialov.

  2. Praktično delo s predmeti

    Študij vključuje razvijanje ročnih spretnosti, pregledovanje poškodb, dokumentiranje in izvajanje posegov pod strokovnim vodstvom.

  3. Usmerjanje v vrsto dediščine

    Z delovnimi izkušnjami se je mogoče usmeriti v slikarska, kiparska, arhitekturna ali druga dela kulturne dediščine. Dodatno znanje ponuja tudi podiplomski študij.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere je lahko več dela povezanega s pregledi stanja, načrtovanjem posegov, dokumentacijo in strokovnim vodenjem projektov. Delo na višini, v prisilnih položajih ter v hladnih ali vlažnih prostorih ostaja fizično zahtevnejši del poklica.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizično obremenitev povzročajo dolgotrajno natančno delo, naprezanje vida, klečanje, delo na višini ter izpostavljenost prahu ali hlapom.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri delu v ustanovi ali pri dokumentaciji. Razporeditev je odvisna od projekta in delodajalca.
Mentorstvo
Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju mlajših sodelavcev, nadzoru postopkov in prenosu znanja o materialih ter posegih.