Plačni razpon
2200 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Restavrator
Restavrator ugotavlja stanje umetnin in drugih predmetov kulturne dediščine ter načrtuje njihovo konserviranje in obnovo. S skrbno izbranimi postopki utrjuje poškodovane materiale in beleži vsak poseg. Dela v muzejih, galerijah, zavodih za varstvo dediščine, delavnicah ali na lokaciji spomenika.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študentsko delo je pogosteje dostopno pri dokumentiranju, pripravi gradiva in pomoči v ustanovah kot pri samostojnih restavratorskih posegih.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka podnevi. Roki projektov in delo na terenu pa lahko urnik občasno podaljšajo ali spremenijo.
Delo od doma
Na lokaciji
Večina posegov poteka v delavnici, zbirki ali na lokaciji objekta. Doma je mogoče opraviti predvsem del dokumentacije in raziskovalnega dela.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Restavratorji so pogosto zaposleni v muzejih, galerijah, javnih zavodih in drugih ustanovah za varstvo kulturne dediščine. Del dela je projektnega.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko, vremenske razmere pa lahko vplivajo na čas posegov na zunanjih spomenikih.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je v poznejšem obdobju kariere mogoče ob prilagoditvi fizično zahtevnejših posegov. Zahteva natančnost, mirno delo in dobro obvladovanje delovnih razmer.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela restavrator
Restavrator v muzeju, galeriji, delavnici ali na terenu dela s slikami, kipi, arhitekturnimi elementi in drugimi predmeti likovne dediščine. Predmet pregleda, poišče podatke o njegovem nastanku in prejšnjih posegih ter presodi, zakaj je poškodovan.
Po pregledu določi postopke za čiščenje, utrjevanje ali dopolnjevanje predmeta, pri tem pa se izogne nepotrebnim posegom v izvirnik. Preverja plasti, materiale in spremembe na površini ter izbere sredstva, primerna za posamezen predmet.
Skrbi tudi za pogoje hrambe, nego in vzdrževanje predmetov. Svetloba, vlaga, prah in neustrezna embalaža lahko namreč pospešijo propadanje. Po posegu pripravi zapis o stanju predmeta, uporabljenih materialih in opravljenem delu.
Delo zahteva znanje zgodovine umetnosti, tehnologije materialov ter kemijskih in fizikalnih metod. Pri večjih projektih restavrator sodeluje z drugimi strokovnjaki, lahko pripravi izvedensko mnenje ali strokovni prispevek ter uvaja mlajše sodelavce.
Delovne naloge
Pregled in načrt posega
Restavrator pregleda predmet, zabeleži poškodbe, preveri materiale ter zbere podatke o izvoru in prejšnjih obnovah. Nato pripravi načrt konservatorskega ali restavratorskega posega.
Izvedba konserviranja in obnove
Na delovni mizi ali na lokaciji predmet čisti, utrjuje nestabilne dele, dopolnjuje poškodbe in po potrebi izvaja slikarske ali kiparske postopke. Med delom preverja odziv materialov in prilagaja izbrano metodo.
Dokumentiranje in predaja
Po končanem delu fotografira rezultat, zapiše uporabljene materiale in postopke ter pripravi poročilo. Predmet nato ustrezno zaščiti, namesti v hrambo ali pripravi za razstavo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno opazovanje materialov
Delo zahteva potrpežljivo prepoznavanje drobnih sprememb na površini in v strukturi predmeta.
- natančnost pri delu z majhnimi detajli
- dober vid in razlikovanje odtenkov
- prostorsko in likovno dojemanje
Odločanje pri občutljivih posegih
Restavrator presoja, koliko lahko poseže v predmet in kako ohraniti čim več izvirnega materiala.
- odgovornost pri izbiri postopkov
- psihična stabilnost
- dosledno dokumentiranje odločitev
Vztrajnost pri dolgotrajnem delu
Obnova lahko poteka počasi in zahteva stalno zbranost tudi v manj udobnih delovnih razmerah.
- potrpežljivost in vztrajnost
- ročne spretnosti
- prilagajanje delu sede, stoje ali na terenu
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Poklicna pot je povezana predvsem s študijem restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študij vključuje varstvo dediščine, metode posegov, zgodovino umetnosti in materiale. Izobraževanje je mogoče nadaljevati na podiplomskem študiju.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Visokošolsko izobraževanje
Osnova je izobraževanje na ravni VI/2. stopnje z vsebinami konserviranja, restavriranja, umetnostne zgodovine in tehnologije materialov.
Praktično delo s predmeti
Študij vključuje razvijanje ročnih spretnosti, pregledovanje poškodb, dokumentiranje in izvajanje posegov pod strokovnim vodstvom.
Usmerjanje v vrsto dediščine
Z delovnimi izkušnjami se je mogoče usmeriti v slikarska, kiparska, arhitekturna ali druga dela kulturne dediščine. Dodatno znanje ponuja tudi podiplomski študij.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča, vendar omejena zaposlitvena področja
Perspektiva poklica je ocenjena kot rastoča, vendar restavratorstvo ni opredeljeno kot deficitaren poklic. Vstopna mesta bodo zato predvsem vezana na projekte obnove, javne zbirke, muzeje, galerije in specializirane izvajalce. Razpisi ne bodo nujno pogosti.
- Projekti obnove
Več dela na stavbni in sakralni dediščini
Obnove zgodovinskih stavb, cerkva, javnih spomenikov in notranje opreme prinašajo delo tudi zunaj klasične muzejske delavnice. To za začetnika pomeni več sodelovanja na lokacijah, kjer so pogoji dela odvisni od dostopa, mikroklime in obsega obnove.
- Strokovna usmeritev
Prednost bodo imele prepoznavne specializacije
Kandidatom lahko koristi jasna usmeritev v posamezne materiale ali vrste predmetov, na primer slike, polikromirano plastiko, les, zidne poslikave ali pozlato. Delodajalci in projektne ekipe potrebujejo različna znanja glede na predmet, ki ga obnavljajo, in vrsto poškodb.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere je lahko več dela povezanega s pregledi stanja, načrtovanjem posegov, dokumentacijo in strokovnim vodenjem projektov. Delo na višini, v prisilnih položajih ter v hladnih ali vlažnih prostorih ostaja fizično zahtevnejši del poklica.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere mogoče ob prilagoditvi fizično zahtevnejših posegov. Zahteva natančnost, mirno delo in dobro obvladovanje delovnih razmer.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizično obremenitev povzročajo dolgotrajno natančno delo, naprezanje vida, klečanje, delo na višini ter izpostavljenost prahu ali hlapom.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri delu v ustanovi ali pri dokumentaciji. Razporeditev je odvisna od projekta in delodajalca.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju mlajših sodelavcev, nadzoru postopkov in prenosu znanja o materialih ter posegih.