Plačni razpon
2200 €3800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na javnoupravni in pravni plačni trg, ne za individualno uradno plačo.
Pravnik za javnoupravne zadeve
Pravnik za javnoupravne zadeve pripravlja in preverja pravne podlage za delo javnih in državnih organov. Piše osnutke aktov, razlaga predpise ter pripravlja strokovna mnenja in gradiva. Običajno dela v pisarni javne uprave, državnega organa ali druge javne ustanove.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študentsko delo je pogosteje na voljo pri administrativni podpori, urejanju dokumentacije in raziskovanju predpisov kot pri samostojnem pravnem odločanju.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka v običajnem delovnem času javnih in državnih organov. Na urnik občasno vplivajo roki za pripravo gradiv in sestanki.
Delo od doma
Na lokaciji
Del pisnega in analitičnega dela se lahko opravlja na daljavo, vendar so usklajevanje, dostop do gradiv in sestanki pogosto vezani na organ.
Oblika dela
Redna zaposlitev
V Sloveniji je poklic večinoma vezan na redno zaposlitev v javnih ali državnih organih ter javnih ustanovah.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Obseg nalog se lahko poveča ob spremembah predpisov in rokih za pripravo aktov.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj je večinoma pisarniško. Dolgotrajno sedenje in zahtevni roki pa lahko obremenijo hrbtenico in zbranost.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela pravnik za javnoupravne zadeve
Pravnik za javnoupravne zadeve v javnem ali državnem organu obravnava vprašanja, ki jih določajo zakoni, podzakonski predpisi in upravni postopki. Preverja, ali so osnutki odločitev, aktov in drugih gradiv skladni s predpisi in ustrezno obrazloženi.
Pri pripravi predpisov in notranjih aktov sodeluje z vsebinskimi sodelavci, primerja pravne rešitve in beleži potrebne spremembe. Za svoje področje mora poznati tudi pristojnosti organa, javne finance in postopke, po katerih nastajajo uradne odločitve.
Sodelavcem pripravlja strokovna pojasnila in se udeležuje sestankov z drugimi javnimi ustanovami. Lahko ureja pravne podlage za evidence ter zastopa stališča organa v komunikaciji z drugimi udeleženci.
Večino dela opravi v pisarni, kjer piše, bere in preverja dokumente. Roki, odgovornost za pravilno uporabo predpisov in spremembe zakonodaje zahtevajo zbranost in urejeno dokumentacijo.
Delovne naloge
Pregled pravne podlage
Pravnik za javnoupravne zadeve pregleda predpise, sodno prakso in interna gradiva ter ugotovi, katere določbe veljajo za konkretno vprašanje.
Priprava in usklajevanje gradiv
Pripravi osnutek akta, mnenja ali obrazložitve, preveri sklice na predpise in besedilo uskladi s sodelavci z drugih strokovnih področij.
Dokumentiranje stališč
Po sestanku dopolni gradivo, uredi dokumentacijo in sodelavcu ali drugi javni ustanovi pisno pojasni pravno stališče.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno razlaganje predpisov
Delo zahteva razumevanje zakonskih določb, upravnega in procesnega prava ter njihovo uporabo v konkretni zadevi.
- analitično branje pravnih besedil
- kritična presoja pravnih rešitev
- dosledno preverjanje sklicev in rokov
Jasna priprava uradnih besedil
Pravna stališča, osnutki aktov in obrazložitve morajo biti razumljivi, urejeni in vsebinsko utemeljeni.
- natančno pisno izražanje
- sistematično urejanje dokumentov
- ločevanje dejstev od pravnih argumentov
Usklajevanje z različnimi sodelavci
Pri pripravi gradiv sodeluje z vsebinskimi strokovnjaki, vodji in predstavniki drugih organov.
- jasno pojasnjevanje pravnih vprašanj
- organizirano vodenje usklajevanj
- prilagodljivost ob spremembah predpisov
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je predvidena VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Pravno znanje je mogoče pridobiti na ustreznem visokošolskem programu. Študij prava je običajna pot, ni pa navedena kot edina možnost. Gimnazija je lahko dobra splošna podlaga za nadaljnji študij.
Pot do poklica
Splošna srednješolska podlaga
Gimnazija daje širše znanje za nadaljevanje študija. Koristni so predvsem dobro razumevanje besedil, pisno izražanje in znanje tujih jezikov.
Visokošolski študij
Ustrezno podlago daje visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve stopnje s pravnega ali sorodnega upravnega področja, na ravni VI/2.
Spoznavanje javnoupravne prakse
Strokovna praksa ali začetno delo v javnem sektorju prinese izkušnje s pripravo uradnih dokumentov, upravnimi postopki in področnimi predpisi.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva brez zagotovljenih zaposlitev
Perspektiva poklica je ocenjena kot rastoča, vendar poklic ni označen kot deficitaren. Razpoložljivost začetnih delovnih mest je odvisna od razpisov javnih in državnih organov, njihovega področja dela ter zahtevanih izkušenj.
- Specializacija
Več področnega pravnega znanja
Poleg splošnega upravnega prava bo za vstop pomembnejše poznavanje področja posameznega organa, na primer javnih financ, okolja, prostora, sociale ali notranjih zadev. Splošno pravno znanje bo treba dopolniti s sposobnostjo uporabe posebnih predpisov.
- Javni sektor
Delo med državnimi in evropskimi pravili
Naloge bodo pogosteje povezane z usklajevanjem domačih ureditev s pravom Evropske unije in sodelovanjem med različnimi javnimi organi. Znanje tujih jezikov in primerjanje upravnih ureditev drugih držav bosta zato uporabna prednost.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Tudi pozneje v karieri delo večinoma poteka v pisarni. Temelji na analizi predpisov, pripravi gradiv in strokovnem usklajevanju. Fizična obremenitev je nizka, večjo obremenitev pomenijo dolgotrajno sedenje, odgovornost za pravno pravilnost in roki.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj je večinoma pisarniško. Dolgotrajno sedenje in zahtevni roki pa lahko obremenijo hrbtenico in zbranost.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna. Psihično so lahko zahtevni pravna presoja, natančnost in dolgotrajno delo v sedečem položaju.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč, če ga dopuščata delovno mesto in organizacija dela v posameznem organu.
- Mentorstvo
- Izkušeni pravnik za javnoupravne zadeve lahko mlajše sodelavce uvaja v postopke, pripravo aktov in uporabo predpisov.