Plačni razpon
1800 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače geologa od začetnika do izkušenega strokovnjaka, ne za uradno individualno plačo.
Geolog
Geolog preučuje kamnine, tla in geološke plasti. Na terenu zbira podatke in vzorce, v laboratoriju jih analizira. Zaposluje se v raziskovalnih ustanovah, geoloških podjetjih, laboratorijih, pri gradbenih projektih in v rudnikih.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko pod vodstvom strokovnjakov pomaga pri terenskih meritvah, pripravi vzorcev, urejanju podatkov ali laboratorijskem delu.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka med delavniki. Terenske raziskave in delo na oddaljenih lokacijah lahko delovni dan podaljšajo.
Delo od doma
Na lokaciji
Poročila, karte in modele je mogoče pripravljati na daljavo. Vzorčenje, ogledi in laboratorijske analize zahtevajo delo na lokaciji.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Geologi so v Sloveniji pogosto zaposleni v raziskovalnih ustanovah, projektivnih in geoloških podjetjih, laboratorijih ali javnih službah.
Sezonsko delo
Vse leto
Terensko delo je pogosto lažje v ugodnem vremenu, analize in priprava poročil pa potekajo vse leto.
Psihofizična obremenitev
Srednja
V poznejši karieri je delo lažje vzdržno pri laboratorijskih analizah, obdelavi podatkov in pripravi poročil. Zahtevnejši tereni prinašajo več fizičnih obremenitev.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela geolog
Geolog dela na terenu, v laboratoriju in pisarni. Preučuje nastanek kamnin, njihovo sestavo in razporeditev pod zemeljskim površjem. Geološke podatke uporablja pri iskanju naravnih virov, presoji tal in načrtovanju posegov v prostor.
Ob ogledu območja opazuje relief, kamninske izdanke in plasti tal. Izmeri njihove značilnosti ter vzame vzorce. Delo lahko poteka na gradbišču, v kamnolomu, rudniku, rovu ali na odročnem območju, do katerega je mogoče priti predvsem peš.
V laboratoriju preverja mineralno in kemično sestavo vzorcev. Rezultate primerja z geološkimi kartami in drugimi meritvami. Lahko preučuje tudi podzemno vodo, posledice industrijskega onesnaževanja, seizmološke pojave ali magnetne lastnosti Zemlje.
Ugotovitve zbere v strokovnem poročilu, geološki karti, preseku ali tridimenzionalnem modelu podzemnih plasti. Tako oceni, ali so tla primerna za določeno rabo ter kakšni so obseg, kakovost ali lega naravnega vira na raziskovanem območju.
Delovne naloge
Načrtuje raziskavo območja
Pregleda razpoložljive karte, stare meritve in podatke o območju. Nato določi opazovalne točke in način odvzema vzorcev.
Pregleda teren in vzorce
Na lokaciji opazuje kamninske plasti, relief in tla, zabeleži meritve ter vzame vzorce kamnin, sedimentov ali vode za nadaljnjo analizo.
Razloži geološke ugotovitve
Po laboratorijski obdelavi rezultate poveže v geološko karto, presek ali model. Pripravi tudi poročilo o sestavi tal, plasteh in ugotovljenih tveganjih.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Radovednost do naravnih pojavov
Geolog povezuje vidne značilnosti pokrajine s procesi, zaradi katerih so nastale kamnine in geološke plasti.
- zanimanje za kamnine, minerale, vode in relief
- potrpežljivo opazovanje podrobnosti v naravi
- želja po razlagi nastanka geoloških pojavov
Natančno delo z meritvami
Za zanesljivo razlago območja potrebuje pravilno označene vzorce, urejene zapiske in preverjene podatke.
- doslednost pri terenskem dokumentiranju
- razumevanje matematike, fizike in kemije
- sposobnost primerjanja različnih meritev in virov
Prilagodljivost terenskemu delu
Raziskovalne lokacije so lahko oddaljene, neravne ali dostopne le peš. Delo včasih poteka tudi v rovih.
- pripravljenost na hojo in delo na prostem
- zmožnost varnega dela v spremenljivih razmerah
- pripravljenost na službena potovanja doma in v tujini
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo geologa je običajna VI/2. stopnja izobrazbe, pridobljena na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje s področja geologije. Študij združuje terensko delo z matematiko, fiziko, kemijo in drugimi naravoslovnimi vedami. Glavna študijska pot je geologija, pri nekaterih delih pa koristijo tudi znanja o okolju, vodah in prostoru.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Naravoslovna podlaga
Srednješolsko znanje matematike, fizike, kemije in geografije olajša razumevanje geoloških procesov ter delo z meritvami in vzorci.
Visokošolski študij geologije
Običajna pot vodi do VI/2. stopnje na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve stopnje s področja geologije.
Terenske in laboratorijske izkušnje
Znanje dopolnjujejo raziskovalne vaje, delo z geološkimi kartami, analiza vzorcev in sodelovanje pri konkretnih raziskavah območij.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Postopna rast potreb po geološkem znanju
Poklic ima rastočo perspektivo, zato je lahko več dela pri raziskovanju prostora, voda, surovin in podlage za gradbene posege. Ker poklic ni označen kot deficitaren, rast še ne pomeni, da je zaposlitev dostopna brez ustreznih izkušenj.
- Okolje in prostor
Več presoj tal, voda in onesnaženih območij
Geolog, ki vstopa v poklic, bo pogosteje sodeloval pri preučevanju podzemne vode, stabilnosti tal in posledic industrijskega onesnaženja. Takšno delo povezuje geologijo z okoljskimi presojami in urejanjem prostora.
- Gradnja in naravni viri
Povezovanje z gradbenimi in surovinskimi projekti
Pri večjih gradnjah, izkopih in raziskovanju nahajališč so geološke ugotovitve del dela širših strokovnih ekip. Začetnik bo poleg razlage kamnin in plasti potreboval jasno strokovno sporazumevanje s projektanti, geotehniki in izvajalci na terenu.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejši karieri geolog pogosteje usklajuje raziskave, preverja strokovne ugotovitve, pripravlja poročila in sodeluje pri zahtevnejših presojah. Dolgi pohodi, delo v rovih, na gradbiščih ali v slabem vremenu lahko zmanjšajo obseg terenskega dela.
Psihofizična obremenitev
SrednjaV poznejši karieri je delo lažje vzdržno pri laboratorijskih analizah, obdelavi podatkov in pripravi poročil. Zahtevnejši tereni prinašajo več fizičnih obremenitev.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Terensko delo vključuje hojo po zahtevnem terenu, vzpenjanje in delo na prostem v različnih vremenskih razmerah. Včasih so prisotni tudi hrup ali prah. Laboratorijsko in pisarniško delo sta fizično manj zahtevni.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lažje izvedljiv pri obdelavi podatkov, kartiranju in pripravi dokumentacije kot pri raziskavah, ki sledijo terminskemu načrtu terena ali gradbišča.
- Mentorstvo
- Geolog lahko uvaja mlajše sodelavce v terensko dokumentiranje, odvzem vzorcev in razlago geoloških podatkov.