Plačni razpon
1450 €2200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače lončarja glede na izkušnje in vrsto delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Lončar izdeluje uporabne in okrasne predmete iz gline in drugih keramičnih mas. Dela v manjši delavnici, ateljeju ali industrijskem keramičnem obratu. Izdelek pripravi od osnutka in oblikovanja do dodelave ter žganja.
1450 €2200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače lončarja glede na izkušnje in vrsto delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Občasno delo je mogoče pri pripravi materiala, dodelavi izdelkov, pakiranju ali pomoči na sejmih. Pred tem je potrebno uvajanje v varno delo.
V industrijskem obratu je delo lahko izmensko. Samostojni lončar si urnik dela v delavnici večinoma določa sam.
Večina dela poteka v delavnici ali proizvodnji, saj so potrebni glina, peči, stroji in prostor za sušenje izdelkov.
Lončar se lahko zaposli v keramični proizvodnji, veliko dela pa poteka samostojno v lastni delavnici ali ateljeju.
Izdelava poteka vse leto. Pri samostojni prodaji se lahko naročila in sejmi okrepijo pred prazniki in v turistični sezoni.
Delo je v poznejšem obdobju kariere mogoče ob prilagojenem tempu, vendar se fizičnim obremenitvam pri delu z glino, pečmi in prenašanju izdelkov ni mogoče povsem izogniti.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Lončar v lončarski delavnici, ateljeju ali industrijskem obratu izdeluje tridimenzionalne keramične predmete. Oblikuje posodo, okrasne predmete, kuhinjske servise, ploščice ali sanitarno opremo. Pri tem upošteva namen izdelka, vrsto materiala in zahteve naročila.
Pri unikatnih izdelkih lončar zasnuje obliko, pripravi glino ter predmet izdela na lončarskem vretenu, prostoročno ali z vlivanjem v kalup. Površino obreže, zgladi, brusi, okrasi ali glazira. Nato nadzira sušenje in žganje, da izdelek ne razpoka ali se ne zvije.
V industrijski keramiki lončar dela po osnutkih, vzorcih in predpisanih proizvodnih postopkih. Uporablja stiskalnice, stružnice in drugo mehanizacijo, preverja enakomernost izdelkov ter izloča kose z napakami. Obliko pri takem delu pogosto določajo standardi, obseg naročila in stroški izdelave.
Samostojni lončar poleg izdelave svoje delo predstavlja kupcem, pripravlja ponudbe in prodaja izdelke na sejmih, dogodkih ali neposredno. Spremlja keramične tehnike, barve in glazure ter zanimanje kupcev za uporabne in okrasne izdelke.
Lončar pregleda osnutek ali naročilo, izbere keramično maso in pripravi glino za oblikovanje. Glede na količino, obliko in namen izdelka določi način izdelave.
Lončar predmet oblikuje na vretenu, prostoročno, v kalupu ali s strojem. Ko se glina dovolj utrdi, odstrani odvečni material, obdela robove, zgladi površino ter doda vzorec ali glazuro.
Lončar izdelke razporedi za sušenje in jih žge v keramični peči. Po žganju pregleda obliko, barvo glazure in morebitne razpoke ter ustrezne izdelke pripravi za naročnika ali prodajo.
Lončar mora uskladiti uporabnost predmeta z obliko, površino, barvo in okrasjem.
Delo zahteva mirno roko in ponovljivost, saj lahko že majhna napaka v vlažni glini vpliva na končni izdelek.
Pri samostojnem delu lončar usklajuje izdelavo, zalogo materiala, naročila in stik s kupci.
V. stopnja
Za lončarja je navedena V. stopnja izobrazbe, to je srednja šola. Dobra podlaga je srednješolsko izobraževanje s področja oblikovanja, materialov ali sorodnih obrtnih znanj, vendar to ni edina pot. Znanje je mogoče pridobiti tudi v kvalifikacijskem programu in z veliko praktičnega dela v delavnici.
V. stopnjo lahko zagotovi srednješolsko izobraževanje, povezano z oblikovanjem, materiali ali sorodnim obrtnim področjem. Šolska pot daje osnovo za risanje, tehnologijo materialov in delo z orodjem.
Velik del usposabljanja obsega ponavljajoče oblikovanje gline, dodelavo posušenih predmetov in delo s pečjo. Spretnost se razvija v delavnici, pri mentorju, na tečajih ali v keramični proizvodnji.
Kvalifikacijski program oziroma nacionalna poklicna kvalifikacija lahko potrdi že osvojena praktična znanja. Za samostojno pot koristijo prepoznaven nabor izdelkov, fotografije izdelave ter izkušnje s prodajo in naročili.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Nacionalna poklicna kvalifikacija lahko potrdi že pridobljeno praktično znanje lončarja. Vključuje oblikovanje keramičnih izdelkov ter izdelavo na vretenu, prostoročno ali s stiskalnico oziroma stružnico. Kvalifikacija ne nadomesti učenja v delavnici, kjer lončar razvija ročno spretnost in občutek za material. Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:
Ker je perspektiva poklica upadajoča in ni označen kot deficitaren, bodo vstopna delovna mesta v Sloveniji verjetno manj pogosta kot v poklicih z večjim pomanjkanjem kadra. Delo bo pogosteje v manjših delavnicah, pri nišnih proizvajalcih in v samostojnem ustvarjanju.
Pri unikatni keramiki bo vstop v poklic pogosto povezan z neposrednim stikom s kupci, sejmi, naročili in predstavitvijo izdelkov. Poleg obrtne spretnosti bodo koristile izkušnje s pripravo ponudbe, določanjem cen in organizacijo manjših serij.
Industrijska keramika ostaja vezana na standardizirane izdelke in proizvodne zahteve, manjše delavnice pa se lahko razlikujejo z uporabno keramiko po meri, lokalnimi kolekcijami ali zahtevnejšimi glazurami. Lončar, ki vstopa v poklic, bo zato pogosteje razvijal znanje za določeno tehniko ali vrsto izdelkov.
V poznejšem obdobju kariere lončar pogosto več časa posveti unikatnim manjšim serijam, oblikovanju, glaziranju in delu po naročilu. V lastni delavnici lahko tempo lažje prilagodi kot v industrijski proizvodnji, kjer delo določa izmena in proizvodni ritem.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere mogoče ob prilagojenem tempu, vendar se fizičnim obremenitvam pri delu z glino, pečmi in prenašanju izdelkov ni mogoče povsem izogniti.