Plačni razpon
1300 €2800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona, ne za uradno individualno plačo.
Vrtnar vzgaja, sadi in oskrbuje okrasne, uporabne in lesnate rastline. Zaposlen je lahko v rastlinjaku, drevesnici, vrtnarskem centru, parku ali na drugih zelenih površinah. Rastline pripravi za prodajo ali presajanje.
1300 €2800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona, ne za uradno individualno plačo.
Trenutno na naboru štipendij za deficitarne poklice (SRIPS) in na ZRSZ seznamu za zaposlitveno spodbudo — možnost štipendije za dijake.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Dijaki in študenti lahko občasno delajo pri sezonskih opravilih, kot so sajenje, pletje, obiranje, urejanje zelenic in prodaja rastlin.
Urnik je pogosto odvisen od vremena, rastne sezone in nujnih opravil pri rastlinah. Ponekod delo poteka tudi v izmenah.
Delo poteka neposredno pri rastlinah, na prostem, v rastlinjakih, drevesnicah ali na urejenih zelenih površinah.
Vrtnarji pogosto delajo v vrtnarskih podjetjih, drevesnicah, vrtnarskih centrih in pri izvajalcih urejanja zelenih površin. Nekateri delajo samostojno.
Največ dela je v času sajenja, vzgoje rastlin, urejanja zelenic in priprave rastlin za prodajo. Rastlinjaki omogočajo delo tudi zunaj glavne sezone.
Stalno fizično delo na prostem je v poznejšem obdobju kariere manj primerno. Lažje so lahko naloge pri prodaji, spremljanju stanja rastlin ali uvajanju sodelavcev.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
V drevesnici, rastlinjaku, vrtnarskem centru ali na javnih zelenih površinah vrtnar vzgaja rastline od semena oziroma sadike do primerka, primernega za sajenje ali prodajo. Način dela prilagodi vrsti rastline, letnemu času, zemlji in vremenu.
Rastline zaliva, dognojuje, odstranjuje plevel ter spremlja, ali se pojavijo bolezni ali škodljivci. Obrezuje grme in drevje, razmnožuje lončnice, pripravlja grede in ureja razmere za rast.
Na parkovnih, športnih in obhišnih zelenicah pripravi tla, seje travo, polaga travne preproge, kosi in ureja rastje. Pri pridelavi zelenjave pobere pridelek, ga razvrsti ter pripravi za prodajo ali presajanje v zaščiten prostor oziroma na njivo.
Delo poteka zunaj in v zaprtih prostorih. Vrtnar se srečuje z vlago, temperaturnimi spremembami in večjim obsegom dela v posameznih sezonah. Uporablja ročno in strojno opremo, pri delu z ostrimi pripomočki, stroji ali zaščitnimi sredstvi pa nosi predpisano zaščitno opremo.
Vrtnar pregleda rastline, tla in vremenske razmere. Nato določi, katere grede, sadike ali zelene površine potrebujejo oskrbo, ter pripravi semena, sadike, substrat, gnojila in delovno opremo.
Sadi, presaja, zaliva, dognojuje in obrezuje rastline ter odstranjuje plevel. Na zelenicah pripravi podlago za setev, kosi travo ali sadi drevje in grmovnice.
Preverja pojav bolezni in škodljivcev ter rastline po potrebi zaščiti z ustreznimi postopki. Pridelano zelenjavo, sadike ali lončnice razvrsti, označi in pripravi za prodajo ali dostavo.
Vrtnar opazi spremembe na listih, steblih, koreninah in v zemlji ter presodi, kaj rastlina potrebuje.
Za delo potrebuje zanesljivo uporabo ročnega orodja, strojev in opreme za oskrbo rastlin.
Vrtnar usklajuje roke sajenja, oskrbo rastlin, delo ekipe in opravila, ki jih določa vreme.
IV. stopnja
Za poklic vrtnarja je običajno potrebna triletna srednja poklicna izobrazba IV. stopnje. Program izvajajo hortikulturne in biotehniške poklicne šole, vključuje pa vzgojo, razmnoževanje in oskrbo rastlin. Za vožnjo traktorja je potreben vozniški izpit kategorije F, za uporabo fitofarmacevtskih sredstev pa izpit iz fitomedicine.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Osnovna pot je triletno srednje poklicno izobraževanje za vrtnarja na hortikulturni ali biotehniški šoli, po katerem posameznik doseže IV. stopnjo izobrazbe.
Praksa v rastlinjaku, drevesnici, vrtnarskem centru ali pri urejanju zelenih površin poveže znanje o rastlinah z vsakdanjim ritmom sezonskega dela.
Za delo s traktorjem je potreben vozniški izpit kategorije F. Za uporabo fitofarmacevtskih sredstev je potreben opravljen izpit iz fitomedicine.
Do poklica vrtnar lahko prideš tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:
Poklic ima v Sloveniji stabilno perspektivo in je uvrščen med deficitarne poklice. Povpraševanje je pri drevesnicah, vrtnarskih centrih in izvajalcih urejanja zelenih površin, vendar zaposlitev pri posameznem delodajalcu ni zagotovljena.
Delo se razlikuje med pridelavo sadik v rastlinjaku, gojenjem lesnatih rastlin v drevesnici, prodajo ter urejanjem parkov ali zasebnih vrtov na terenu. Začetniki pogosto iščejo področje, kjer pridobijo izkušnje z določenimi rastlinami in načinom dela.
Pri delu s traktorjem ali fitofarmacevtskimi sredstvi delodajalci potrebujejo ljudi z ustreznimi dokazili in znanjem varnega dela. Izpit kategorije F oziroma izpit iz fitomedicine razširi nabor opravil, ki jih vrtnar lahko opravlja.
V poznejšem obdobju kariere lahko vrtnar prevzame manj fizično intenzivna opravila, kot so spremljanje kakovosti rastlin, prodaja, načrtovanje delovnega dne in usklajevanje ekipe. Terensko delo je še vedno naporno zaradi sklanjanja, prenašanja, hoje in dela v različnih vremenskih razmerah.
Psihofizična obremenitev
VisokaStalno fizično delo na prostem je v poznejšem obdobju kariere manj primerno. Lažje so lahko naloge pri prodaji, spremljanju stanja rastlin ali uvajanju sodelavcev.