Plačni razpon
2500 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na specializacijo in izkušnje, ne za uradno individualno plačo.
Klinični psiholog
Klinični psiholog ugotavlja duševne, vedenjske in kognitivne težave ter načrtuje psihološko obravnavo. Z ljudmi dela individualno, v skupinah ali z družinami. Zaposluje se predvsem v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, rehabilitacijskih ustanovah in drugih zdravstvenih službah.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Za samostojno kliničnopsihološko delo je potrebna zaključena strokovna pot. Študenti lahko pogosteje opravljajo podporno ali raziskovalno delo.
Urnik
Izmensko
V zdravstvenih ustanovah je urnik običajno določen vnaprej, obravnave pa potekajo po naročenih terminih.
Delo od doma
Na lokaciji
Večina diagnostičnih postopkov, terapij in usklajevanja s timom poteka v ustanovi. Od doma lahko opravi le del administrativnih nalog.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Klinični psihologi so v Sloveniji najpogosteje zaposleni v javnem zdravstvu, na primer v bolnišnici, zdravstvenem domu ali drugi ustanovi.
Sezonsko delo
Vse leto
Potreba po obravnavah ni vezana na turizem ali drugo izrazito sezonsko delo.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo ni fizično zahtevno, lahko pa je psihično naporno. Dolgotrajne obravnave in stik z ljudmi v hudi stiski zahtevajo veliko čustvene zbranosti.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela klinični psiholog
Klinični psiholog v zdravstvenem okolju obravnava otroke, mladostnike, odrasle in starejše z duševnimi motnjami, razvojnimi posebnostmi, poškodbami ali boleznimi živčevja. Z razgovorom, opazovanjem in standardiziranimi postopki preverja, kako težave vplivajo na mišljenje, čustvovanje in vsakdanje življenje posameznika.
Po diagnostični oceni pripravi strokovno mnenje in se z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki dogovori o nadaljnji obravnavi. Izvaja psihološke intervencije, spremlja rehabilitacijo po nevroloških poškodbah ter pomaga ljudem pri prilagajanju na hudo bolezen ali zahteven medicinski poseg.
Obravnava lahko poteka individualno, skupinsko ali družinsko, v obliki terapije ali svetovanja. Klinični psiholog vodi zapise, varuje zaupnost podatkov in lahko pripravi izvedensko mnenje za zdravstveno komisijo, invalidski postopek ali sodišče.
Delovne naloge
Oceni psihološko stanje
Klinični psiholog opravi razgovor, zbere podatke o težavah ter uporabi diagnostične teste ali ocenjevalne lestvice. Izvide primerja z zdravstveno dokumentacijo in pripravi strokovno oceno.
Vodi obravnavo
Na podlagi ocene izvaja psihološko intervencijo, terapijo ali svetovanje in spremlja odziv posameznika. Po potrebi sodeluje z zdravnikom, psihiatrom, terapevtom, šolo ali družino.
Zapiše ugotovitve in uskladi nadaljnje delo
Po obravnavi pripravi zapis in strokovno mnenje, določi naslednji termin ali predlaga nadaljnjo podporo. Pri izvedenskem delu svoje ugotovitve utemelji za komisijo ali sodišče.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Zbrano poslušanje in opazovanje
Med razgovorom spremlja vsebino povedanega, način odzivanja in spremembe v posameznikovem doživljanju.
- natančno poslušanje
- opazovanje vedenja
- vzdrževanje pozornosti
- postavljanje jasnih vprašanj
Strokovna presoja v zahtevnih primerih
Podatke iz testov, razgovorov in zdravstvene dokumentacije združi v utemeljeno strokovno oceno.
- analitično mišljenje
- odločanje na podlagi podatkov
- samokritičnost
- natančno pisanje mnenj
Čustvena stabilnost in strokovne meje
Ob stiku s stisko ohranja miren odnos, varuje zaupnost podatkov in ločuje strokovno vlogo od osebnega odziva.
- empatija brez pretirane vpletenosti
- diskretnost
- strpnost
- zanesljivost
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je potrebna visokošolska izobrazba VI/2. stopnje s področja psihologije. Po študiju psihologije je za delo kliničnega psihologa potrebna še specializacija iz klinične psihologije in opravljen strokovni izpit. Ena od srednješolskih poti do študija je gimnazija.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko splošno znanje in pripravo za nadaljnji študij psihologije.
Študij psihologije
Poklicna pot se začne z visokošolsko izobrazbo VI/2. stopnje s področja psihologije.
Specializacija iz klinične psihologije
Po študiju sledi specializacija iz klinične psihologije, ki se konča z opravljenim strokovnim izpitom.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba po obravnavah
Perspektiva poklica je rastoča, zato se lahko v zdravstvu poveča potreba po kliničnopsiholoških storitvah. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
- Delovna okolja
Več povezovanja med zdravljenjem in rehabilitacijo
Poleg klasičnih ambulant bodo pomembna tudi okolja, kjer se obravnava povezuje z nevrološko rehabilitacijo, kroničnimi boleznimi in pripravo na zahtevne medicinske posege. Zato je sodelovanje različnih strok v zdravstvenem timu še pomembnejše.
- Strokovne zahteve
Specializacija ostaja pogoj za vstop
Za samostojno kliničnopsihološko delo bo potrebna kombinacija študija psihologije, specializacije in strokovnega izpita. Vstop v poklic zato ostaja dolga in regulirana pot, ne zgolj nadaljevanje osnovnega študija.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere delo večinoma poteka v ambulanti ali pisarni po dogovorjenem urniku. Izkušeni klinični psihologi lahko prevzemajo zahtevnejše presoje, supervizijo in uvajanje sodelavcev, še vedno pa se srečujejo s čustveno zahtevnimi primeri.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo ni fizično zahtevno, lahko pa je psihično naporno. Dolgotrajne obravnave in stik z ljudmi v hudi stiski zahtevajo veliko čustvene zbranosti.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna, psihična pa je lahko velika zaradi poglobljenega dela z duševnimi stiskami, boleznijo in krizami.
- Skrajšan delovnik
- Delni delovnik je v ustanovah lahko mogoč, vendar je odvisen od razporeda ambulantnih terminov in kadrovskih potreb delodajalca.
- Mentorstvo
- Izkušen klinični psiholog lahko v strokovnem timu mentorira in uvaja mlajše psihologe.