Plačni razpon
2500 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na specializacijo in izkušnje, ne za uradno individualno plačo.
Klinični psiholog ugotavlja duševne, vedenjske in kognitivne težave ter načrtuje psihološko obravnavo. Z ljudmi dela individualno, v skupinah ali z družinami. Zaposluje se predvsem v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, rehabilitacijskih ustanovah in drugih zdravstvenih službah.
2500 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na specializacijo in izkušnje, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Za samostojno kliničnopsihološko delo je potrebna zaključena strokovna pot. Študenti lahko pogosteje opravljajo podporno ali raziskovalno delo.
V zdravstvenih ustanovah je urnik običajno določen vnaprej, obravnave pa potekajo po naročenih terminih.
Večina diagnostičnih postopkov, terapij in usklajevanja s timom poteka v ustanovi. Od doma lahko opravi le del administrativnih nalog.
Klinični psihologi so v Sloveniji najpogosteje zaposleni v javnem zdravstvu, na primer v bolnišnici, zdravstvenem domu ali drugi ustanovi.
Potreba po obravnavah ni vezana na turizem ali drugo izrazito sezonsko delo.
Delo ni fizično zahtevno, lahko pa je psihično naporno. Dolgotrajne obravnave in stik z ljudmi v hudi stiski zahtevajo veliko čustvene zbranosti.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Klinični psiholog v zdravstvenem okolju obravnava otroke, mladostnike, odrasle in starejše z duševnimi motnjami, razvojnimi posebnostmi, poškodbami ali boleznimi živčevja. Z razgovorom, opazovanjem in standardiziranimi postopki preverja, kako težave vplivajo na mišljenje, čustvovanje in vsakdanje življenje posameznika.
Po diagnostični oceni pripravi strokovno mnenje in se z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki dogovori o nadaljnji obravnavi. Izvaja psihološke intervencije, spremlja rehabilitacijo po nevroloških poškodbah ter pomaga ljudem pri prilagajanju na hudo bolezen ali zahteven medicinski poseg.
Obravnava lahko poteka individualno, skupinsko ali družinsko, v obliki terapije ali svetovanja. Klinični psiholog vodi zapise, varuje zaupnost podatkov in lahko pripravi izvedensko mnenje za zdravstveno komisijo, invalidski postopek ali sodišče.
Klinični psiholog opravi razgovor, zbere podatke o težavah ter uporabi diagnostične teste ali ocenjevalne lestvice. Izvide primerja z zdravstveno dokumentacijo in pripravi strokovno oceno.
Na podlagi ocene izvaja psihološko intervencijo, terapijo ali svetovanje in spremlja odziv posameznika. Po potrebi sodeluje z zdravnikom, psihiatrom, terapevtom, šolo ali družino.
Po obravnavi pripravi zapis in strokovno mnenje, določi naslednji termin ali predlaga nadaljnjo podporo. Pri izvedenskem delu svoje ugotovitve utemelji za komisijo ali sodišče.
Med razgovorom spremlja vsebino povedanega, način odzivanja in spremembe v posameznikovem doživljanju.
Podatke iz testov, razgovorov in zdravstvene dokumentacije združi v utemeljeno strokovno oceno.
Ob stiku s stisko ohranja miren odnos, varuje zaupnost podatkov in ločuje strokovno vlogo od osebnega odziva.
VI/2. stopnja
Za poklic je potrebna visokošolska izobrazba VI/2. stopnje s področja psihologije. Po študiju psihologije je za delo kliničnega psihologa potrebna še specializacija iz klinične psihologije in opravljen strokovni izpit. Ena od srednješolskih poti do študija je gimnazija.
Gimnazija daje široko splošno znanje in pripravo za nadaljnji študij psihologije.
Poklicna pot se začne z visokošolsko izobrazbo VI/2. stopnje s področja psihologije.
Po študiju sledi specializacija iz klinične psihologije, ki se konča z opravljenim strokovnim izpitom.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Perspektiva poklica je rastoča, zato se lahko v zdravstvu poveča potreba po kliničnopsiholoških storitvah. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
Poleg klasičnih ambulant bodo pomembna tudi okolja, kjer se obravnava povezuje z nevrološko rehabilitacijo, kroničnimi boleznimi in pripravo na zahtevne medicinske posege. Zato je sodelovanje različnih strok v zdravstvenem timu še pomembnejše.
Za samostojno kliničnopsihološko delo bo potrebna kombinacija študija psihologije, specializacije in strokovnega izpita. Vstop v poklic zato ostaja dolga in regulirana pot, ne zgolj nadaljevanje osnovnega študija.
V poznejšem obdobju kariere delo večinoma poteka v ambulanti ali pisarni po dogovorjenem urniku. Izkušeni klinični psihologi lahko prevzemajo zahtevnejše presoje, supervizijo in uvajanje sodelavcev, še vedno pa se srečujejo s čustveno zahtevnimi primeri.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo ni fizično zahtevno, lahko pa je psihično naporno. Dolgotrajne obravnave in stik z ljudmi v hudi stiski zahtevajo veliko čustvene zbranosti.