Klinični psiholog: naslovna fotografija poklica

Zdravstvo in farmacija

Klinični psiholog

Klinični psiholog ugotavlja duševne, vedenjske in kognitivne težave ter načrtuje psihološko obravnavo. Z ljudmi dela individualno, v skupinah ali z družinami. Zaposluje se predvsem v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, rehabilitacijskih ustanovah in drugih zdravstvenih službah.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Za samostojno kliničnopsihološko delo je potrebna zaključena strokovna pot. Študenti lahko pogosteje opravljajo podporno ali raziskovalno delo.

Urnik

Izmensko

V zdravstvenih ustanovah je urnik običajno določen vnaprej, obravnave pa potekajo po naročenih terminih.

Delo od doma

Na lokaciji

Večina diagnostičnih postopkov, terapij in usklajevanja s timom poteka v ustanovi. Od doma lahko opravi le del administrativnih nalog.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Klinični psihologi so v Sloveniji najpogosteje zaposleni v javnem zdravstvu, na primer v bolnišnici, zdravstvenem domu ali drugi ustanovi.

Sezonsko delo

Vse leto

Potreba po obravnavah ni vezana na turizem ali drugo izrazito sezonsko delo.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo ni fizično zahtevno, lahko pa je psihično naporno. Dolgotrajne obravnave in stik z ljudmi v hudi stiski zahtevajo veliko čustvene zbranosti.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela klinični psiholog

Klinični psiholog v zdravstvenem okolju obravnava otroke, mladostnike, odrasle in starejše z duševnimi motnjami, razvojnimi posebnostmi, poškodbami ali boleznimi živčevja. Z razgovorom, opazovanjem in standardiziranimi postopki preverja, kako težave vplivajo na mišljenje, čustvovanje in vsakdanje življenje posameznika.

Po diagnostični oceni pripravi strokovno mnenje in se z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki dogovori o nadaljnji obravnavi. Izvaja psihološke intervencije, spremlja rehabilitacijo po nevroloških poškodbah ter pomaga ljudem pri prilagajanju na hudo bolezen ali zahteven medicinski poseg.

Obravnava lahko poteka individualno, skupinsko ali družinsko, v obliki terapije ali svetovanja. Klinični psiholog vodi zapise, varuje zaupnost podatkov in lahko pripravi izvedensko mnenje za zdravstveno komisijo, invalidski postopek ali sodišče.

Delovne naloge

Oceni psihološko stanje

Klinični psiholog opravi razgovor, zbere podatke o težavah ter uporabi diagnostične teste ali ocenjevalne lestvice. Izvide primerja z zdravstveno dokumentacijo in pripravi strokovno oceno.

Vodi obravnavo

Na podlagi ocene izvaja psihološko intervencijo, terapijo ali svetovanje in spremlja odziv posameznika. Po potrebi sodeluje z zdravnikom, psihiatrom, terapevtom, šolo ali družino.

Zapiše ugotovitve in uskladi nadaljnje delo

Po obravnavi pripravi zapis in strokovno mnenje, določi naslednji termin ali predlaga nadaljnjo podporo. Pri izvedenskem delu svoje ugotovitve utemelji za komisijo ali sodišče.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Zbrano poslušanje in opazovanje

Med razgovorom spremlja vsebino povedanega, način odzivanja in spremembe v posameznikovem doživljanju.

  • natančno poslušanje
  • opazovanje vedenja
  • vzdrževanje pozornosti
  • postavljanje jasnih vprašanj

Strokovna presoja v zahtevnih primerih

Podatke iz testov, razgovorov in zdravstvene dokumentacije združi v utemeljeno strokovno oceno.

  • analitično mišljenje
  • odločanje na podlagi podatkov
  • samokritičnost
  • natančno pisanje mnenj

Čustvena stabilnost in strokovne meje

Ob stiku s stisko ohranja miren odnos, varuje zaupnost podatkov in ločuje strokovno vlogo od osebnega odziva.

  • empatija brez pretirane vpletenosti
  • diskretnost
  • strpnost
  • zanesljivost

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za poklic je potrebna visokošolska izobrazba VI/2. stopnje s področja psihologije. Po študiju psihologije je za delo kliničnega psihologa potrebna še specializacija iz klinične psihologije in opravljen strokovni izpit. Ena od srednješolskih poti do študija je gimnazija.

Pot do poklica

  1. Srednješolska podlaga

    Gimnazija daje široko splošno znanje in pripravo za nadaljnji študij psihologije.

  2. Študij psihologije

    Poklicna pot se začne z visokošolsko izobrazbo VI/2. stopnje s področja psihologije.

  3. Specializacija iz klinične psihologije

    Po študiju sledi specializacija iz klinične psihologije, ki se konča z opravljenim strokovnim izpitom.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere delo večinoma poteka v ambulanti ali pisarni po dogovorjenem urniku. Izkušeni klinični psihologi lahko prevzemajo zahtevnejše presoje, supervizijo in uvajanje sodelavcev, še vedno pa se srečujejo s čustveno zahtevnimi primeri.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizična obremenitev je majhna, psihična pa je lahko velika zaradi poglobljenega dela z duševnimi stiskami, boleznijo in krizami.
Skrajšan delovnik
Delni delovnik je v ustanovah lahko mogoč, vendar je odvisen od razporeda ambulantnih terminov in kadrovskih potreb delodajalca.
Mentorstvo
Izkušen klinični psiholog lahko v strokovnem timu mentorira in uvaja mlajše psihologe.