Plačni razpon
1600 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače arhitekta, ki se razlikuje glede na izkušnje, delodajalca in odgovornosti.
Arhitekt
Arhitekt načrtuje nove stavbe, prenove in ureditve prostora. Z naročnikom se dogovori o zasnovi, pripravi projektne rešitve in sodeluje z drugimi strokovnjaki. Večino časa dela v arhitekturnem biroju, del časa pa preživi na lokaciji ali gradbišču.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Upadajoče povpraševanje
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko v arhitekturnem biroju pomaga pri risanju, modeliranju, pripravi podlag in administrativnih nalogah.
Urnik
Nereden urnik
Delo večinoma poteka podnevi. Roki projektov, sestanki in obiski gradbišč lahko delo podaljšajo v večer ali konec tedna.
Delo od doma
Na lokaciji
Na daljavo lahko opravlja del načrtovanja in pripravlja dokumentacijo. Za oglede lokacij, sestanke in obiske gradbišč mora biti prisoten.
Oblika dela
Mešano
Arhitekt lahko dela v arhitekturnem biroju ali podjetju, lahko pa vodi lastno projektantsko prakso.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Na obiske gradbišč in potek projektov lahko vplivata gradbena sezona in roki naročnikov.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je lahko tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno, saj prevladuje pisarniško delo. Občasni ogledi gradbišč pa zahtevajo fizično gibljivost.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela arhitekt
Arhitekt dela v arhitekturnem biroju in na terenu. Načrtuje hiše, javne stavbe, poslovne prostore, stanovanjska naselja in prenove. Preuči zemljišče, okolico in omejitve prostora, nato pripravi zasnovo, ki upošteva rabo prostorov, videz stavbe in možnosti izvedbe.
Z naročnikom razjasni želje glede velikosti, razporeditve prostorov, materialov in predvidenih stroškov. Predstavi možne rešitve, pojasni potek projekta ter zasnovo usklajuje z zahtevami za gradnjo ali prenovo.
Pri pripravi projekta sodeluje z gradbenimi, strojniškimi in elektro strokovnjaki. Preverja, ali so njihove rešitve usklajene z načrti. Med gradnjo obišče gradbišče, se z izvajalci pogovori o odprtih vprašanjih in preveri, ali delo poteka po dogovorjeni dokumentaciji.
Delo vključuje natančno načrtovanje za računalnikom, risanje ter pripravo prikazov in maket. Arhitekt povezuje znanje o materialih, konstrukcijah, prostoru in okolju. Svoje rešitve mora jasno predstaviti naročnikom in izvajalcem.
Delovne naloge
Pogovor in ogled prostora
Arhitekt se z naročnikom dogovori o namenu stavbe ali prenove, pregleda lokacijo in zbere podatke o prostoru, dostopu, okolici ter obstoječem objektu.
Razvoj projektne rešitve
Pripravi zasnovo, tlorise, prereze in prikaze. Uskladi razporeditev prostorov ter preveri predvidene materiale in povezave z drugimi načrti.
Usklajevanje izvedbe
Izvajalcem in drugim projektantom pojasni rešitev, obravnava vprašanja z gradbišča ter preveri, ali izvedena dela ustrezajo projektni dokumentaciji.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Prostorsko in oblikovno razmišljanje
Arhitekt v načrtu poveže uporabnost prostorov, razmerja med deli stavbe in videz objekta.
- dobro prostorsko predstavljanje
- občutek za merilo, svetlobo in razporeditev
- sposobnost risanja in oblikovanja
Natančnost pri načrtovanju
Pri projektni dokumentaciji mora biti zbran pri merah, oznakah, materialih in povezavah med načrti različnih strok.
- doslednost pri podrobnostih
- razumevanje gradbenih materialov
- logično reševanje prostorskih problemov
Sodelovanje z naročniki in izvajalci
Strokovne rešitve mora znati razložiti razumljivo ter uskladiti različna pričakovanja in tehnične omejitve.
- jasno ustno in pisno sporazumevanje
- potrpežljivost pri usklajevanju
- vztrajnost ob spremembah projekta
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic arhitekta je navedena VI/2. stopnja izobrazbe: visoka šola prve stopnje v visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu. Strokovna znanja pridobi na študiju arhitekture. Za samostojno opravljanje reguliranih nalog opravi strokovni izpit, nato pa se včlani v pristojno sekcijo Inženirske zbornice Slovenije.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Študij arhitekture
Strokovno podlago daje visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve stopnje s področja arhitekture, naveden na VI/2. stopnji izobrazbe.
Praktično delo pri projektih
Delo v biroju omogoča spoznavanje priprave načrtov, sodelovanja med strokami, projektne dokumentacije in poteka gradnje.
Strokovni izpit in poklicni pogoji
Za samostojne regulirane naloge opravi strokovni izpit, nato pa se vključi v pristojno sekcijo Inženirske zbornice Slovenije.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Več konkurence pri omejenem številu projektov
Perspektiva poklica je ocenjena kot upadajoča, poklic pa ni opredeljen kot deficitaren. Pri vstopu v arhitekturne biroje bodo zato pogosto pomembni kakovosten portfelj, praktične izkušnje in pripravljenost za delo pri različnih vrstah projektov.
- Vrste naročil
Več prenov in prilagoditev obstoječih stavb
Arhitekturni biroji bodo poleg novogradenj del dela namenjali prenovam stanovanj, javnih objektov in poslovnih prostorov. Arhitekt na začetku kariere bo pogosteje sodeloval pri rešitvah, prilagojenih omejitvam že zgrajenih objektov.
- Poklicni pogoji
Samostojno prevzemanje odgovornosti ostaja vezano na strokovne pogoje
Za samostojno opravljanje reguliranih arhitekturnih nalog sta še vedno potrebna strokovni izpit in vključitev v pristojno sekcijo Inženirske zbornice Slovenije. Začetno delo v biroju zato pogosto poteka ob sodelovanju z izkušenimi pooblaščenimi strokovnjaki.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Arhitekt lahko v poznejšem obdobju kariere več časa namenja vodenju projektov, usklajevanju rešitev in pregledu dokumentacije. Pisarniško delo je večinoma sedeče, na terenu pa so potrebni hoja po gradbišču, premagovanje stopnic in uporaba zaščitne opreme.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno, saj prevladuje pisarniško delo. Občasni ogledi gradbišč pa zahtevajo fizično gibljivost.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Največje obremenitve so dolgotrajno sedenje, naprezanje oči pri delu z zaslonom, roki projektov in potreba po gibljivosti na gradbiščih.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je pri delu v biroju lahko mogoč, vendar ga lahko omejujejo roki ter usklajevanje z naročniki in izvajalci.
- Mentorstvo
- Izkušeni arhitekt lahko mlajše sodelavce uvaja v pripravo projektov, usklajevanje dokumentacije in komunikacijo na gradbišču.