Plačni razpon
1400 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače novinarja, ki se razlikuje po mediju, izkušnjah in vrsti zaposlitve.
Novinar za javnost zbira, preverja in razumljivo predstavi informacije. Piše članke, pripravlja radijske in televizijske prispevke ter poroča za spletne medije. Dela v uredništvu, na terenu ali na kraju dogodka.
1400 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače novinarja, ki se razlikuje po mediju, izkušnjah in vrsti zaposlitve.
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študent lahko prve izkušnje pridobiva s krajšimi prispevki, spletnimi vsebinami, raziskovanjem in pomočjo v uredništvu.
V dnevnoinformativnih uredništvih so pogosti kratki in nepredvidljivi roki, večerno delo, dežurstva ter delo ob koncih tedna.
Pisanje, raziskovanje in urejanje gradiva lahko potekajo na daljavo. Za intervjuje, snemanja in poročanje s terena je pogosto potrebna prisotnost.
Novinarji so pogosto zaposleni v medijskih hišah. Del dela poteka tudi prek avtorskih pogodb ali samostojnega sodelovanja.
Delo ni izrazito sezonsko, saj uredništva dogodke spremljajo vse leto.
Delo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, vendar lahko neenakomeren urnik, roki in dolgotrajno sedenje povečajo psihično in fizično obremenitev.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Novinar v časopisni, spletni, radijski ali televizijski redakciji spremlja dogajanje in pripravlja prispevke za občinstvo. Informacije pridobiva v pogovorih, na novinarskih konferencah, sejah in drugih javnih dogodkih, pogosto tudi na terenu.
Pred objavo primerja izjave, dokumente in druge vire, da loči preverjena dejstva od domnev in razlag, ki jih narekujejo interesi posameznikov. Nato izbere obliko prispevka, na primer novico, intervju, reportažo, komentar ali televizijski prispevek. Vsebino prilagodi mediju in času objave.
Pri pripravi sodeluje z urednikom, lektorjem, fotografom, snemalcem, montažerjem in tehničnim urednikom. Piše, snema izjave, pripravlja vprašanja, ureja gradivo in se odziva na aktualne dogodke. Delovni načrt se lahko hitro spremeni zaradi nenadne novice.
Novinar spremlja dogajanje, poišče sogovornike, prebere dokumente in primerja navedbe iz različnih virov. Za izjave pripravi vprašanja ter preveri, ali so podatki dovolj zanesljivi za objavo.
Iz izbranih dejstev napiše novico, intervju, reportažo ali komentar oziroma pripravi besedilo za radijski ali televizijski prispevek. Vsebino uredi tako, da so bistvene informacije jasne in preverljive.
Z urednikom uskladi poudarke, rok in obliko objave, nato gradivo preda lektorju, fotografu, snemalcu ali montažerju. Po potrebi prispevek dopolni z novimi podatki in popravki.
Novinar presodi, od kod podatek izvira, kdo zanj odgovarja in ali ga potrjujejo neodvisni viri.
Informacije razloži jedrnato, slovnično pravilno in razumljivo za izbrano občinstvo.
Sogovornike posluša, postavlja konkretna vprašanja in ostane zbran tudi ob hitrih spremembah dneva.
VI/2. stopnja
Za delo novinarja se običajno zahteva visokošolska izobrazba prve bolonjske stopnje oziroma VI/2. Študij novinarstva je neposredno povezan s poklicem, vendar ni edina pot do dela v uredništvu. Koristna so tudi znanja jezika, javnega nastopanja, stilistike, medijskega prava in področja, o katerem novinar poroča.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Običajna izobrazbena podlaga je visokošolska izobrazba prve bolonjske stopnje na ravni VI/2. Študij novinarstva daje neposredna strokovna znanja, uporabna pa so tudi druga vsebinska študijska področja.
Praktične izkušnje se nabirajo pri študentskih medijih, lokalnih ali spletnih redakcijah, na praksi in pri sodelovanju pri pripravi objav. Objavljeni prispevki pokažejo način pisanja, izbiro tem in sposobnost dela z viri.
Novinar se lahko usmeri v lokalne novice, politiko, gospodarstvo, kulturo, šport, znanost, družbene teme, radijsko, televizijsko ali spletno novinarstvo. Pri zahtevnejših temah poglablja področna znanja in poznavanje javnih dokumentov.
Ker perspektiva poklica upada in poklic ni opredeljen kot deficitaren, bo vstop v redne uredniške zaposlitve verjetno bolj konkurenčen. Prve priložnosti bodo pogosto v manjših redakcijah, lokalnih medijih, spletnih projektih in pri sodelovanju za posamezne vsebine.
Poleg rednih zaposlitev bodo za ljudi, ki vstopajo v poklic, pomembna tudi zunanja sodelovanja pri posameznih rubrikah, podkastih, spletnih portalih in specialnih prilogah. Takšno delo zahteva prepoznavne objave in sposobnost samostojnega dogovarjanja z uredništvi.
Splošno poročanje bo dopolnjevalo več potrebe po novinarjih, ki razumejo zahtevna področja, kot so javne finance, zdravstvo, okolje, pravo ali znanost. Ljudje z znanjem konkretnega področja bodo lažje pripravljali prispevke, ki pravilno razlagajo podatke in strokovne odločitve.
V poznejšem obdobju kariere novinar pogosto obravnava zahtevnejše teme, ureja prispevke ali sodeluje pri pripravi vsebin. Roki in aktualni dogodki pa so lahko tudi takrat nepredvidljivi. Poklicno zavarovanje za ta poklic ni tipično.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, vendar lahko neenakomeren urnik, roki in dolgotrajno sedenje povečajo psihično in fizično obremenitev.