Plačni razpon
3500 €6000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno mesečnega bruto razpona za zdravnika specialista epidemiologa, ne za uradno individualno plačo.
Epidemiolog
Epidemiolog preučuje, kako bolezni in okoljski dejavniki vplivajo na zdravje prebivalstva. Analizira zdravstvene podatke, ocenjuje tveganja in pripravlja strokovne podlage za preventivne ukrepe. Dela predvsem v javnozdravstvenih ustanovah, lahko pa tudi v ambulantah, pisarnah, laboratorijih in na terenu.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Doktorat (VIII/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Samostojno epidemiološko delo zahteva zdravstveno izobrazbo in specializacijo. Študentsko delo je zato omejeno na podporna raziskovalna ali administrativna opravila.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka podnevi. Ob izbruhu bolezni ali drugem nujnem javnozdravstvenem dogodku so možni nepredvidljivi in daljši delavniki.
Delo od doma
Na lokaciji
Analiza podatkov in priprava strokovnih gradiv lahko deloma potekata na daljavo. Terensko delo, sestanki in sodelovanje z zdravstvenimi službami pa zahtevajo prisotnost.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Epidemiolog je v Sloveniji običajno zaposlen v javnozdravstveni ali drugi zdravstveni ustanovi.
Sezonsko delo
Vse leto
Poklic ni izrazito sezonski. Ob posameznih okužbah in javnozdravstvenih dogodkih se lahko obseg dela za krajši čas poveča.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je pozneje v karieri večinoma vzdržno, vendar lahko izbruhi bolezni prinesejo večjo psihično obremenitev in manj predvidljiv urnik.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela epidemiolog
Epidemiolog v javnozdravstvenih ustanovah spremlja pojavljanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni. Išče dejavnike, povezane z njihovim širjenjem ali pogostostjo, ter primerja podatke iz zdravstvene dokumentacije po območjih, skupinah prebivalstva in časovnih obdobjih.
Ko zazna zdravstveno tveganje, oceni možnost širjenja bolezni in njene posledice za prebivalstvo. Pripravi strokovne ocene ter sodeluje pri načrtovanju preventivnih programov, cepljenja, spremljanja okužb in drugih javnozdravstvenih ukrepov.
Pri delu povezuje znanje medicine, statistike, mikrobiologije, laboratorijske diagnostike in okoljskih dejavnikov. Svoje ugotovitve pojasni zdravstvenim službam in drugim strokovnjakom, da lahko uskladijo odziv, obveščanje ali nadaljnje zbiranje podatkov.
Ob izbruhu nove nalezljive bolezni se tempo dela lahko hitro poveča. Epidemiolog preverja podatke na terenu, sodeluje z laboratoriji in sproti ocenjuje razmere. Ker je lahko izpostavljen povzročiteljem okužb, mora dosledno upoštevati zaščitne postopke.
Delovne naloge
Zbere in preveri podatke
Epidemiolog pregleda prijave bolezni, laboratorijske izvide in drugo zdravstveno dokumentacijo. Preveri tudi, ali so podatki popolni in med seboj primerljivi.
Oceni zdravstveno tveganje
Na podlagi zbranih podatkov preuči možne vire, skupine z večjim tveganjem in verjeten potek zdravstvenega dogodka.
Pripravi strokovne podlage
Ugotovitve povzame v poročilu, uskladi informacije z drugimi strokovnjaki in pripravi podlage za preventivne ukrepe ali nadaljnje spremljanje.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno analitično razmišljanje
Delo zahteva razlikovanje med naključnimi pojavi, zanesljivimi podatki in dejavniki, ki lahko vplivajo na razlago izsledkov.
- logično povezovanje podatkov
- natančnost pri preverjanju virov
- razumevanje statistike in verjetnosti
Strokovna presoja v nejasnih razmerah
Pri novih ali hitro spreminjajočih se zdravstvenih dogodkih so informacije pogosto nepopolne, za odločanje pa je malo časa.
- umirjenost pod pritiskom
- odgovorno vrednotenje tveganj
- doslednost pri strokovnih postopkih
Sodelovanje med zdravstvenimi strokami
Epidemiolog usklajuje strokovne ugotovitve z zdravniki, laboratoriji, statistiki, veterinarji in drugimi sodelavci.
- jasno strokovno sporazumevanje
- organiziranje skupnega dela
- razumljiva razlaga zahtevnih ugotovitev
Izobrazba
Zahtevana raven
VIII/2. stopnja
Za delo epidemiologa sta potrebna zaključen študij medicine ali dentalne medicine in opravljena specializacija po postopku Zdravniške zbornice. V vhodnih podatkih je kot najvišja stopnja navedena VIII/2, doktorat znanosti. Zdravnik lahko doktorat s področja epidemiologije javnega zdravja pridobi kot znanstveno nadgradnjo. Gimnazija je lahko del splošne srednješolske poti, vendar sama ne usposobi za opravljanje tega poklica.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Splošna gimnazija daje široko podlago iz naravoslovnih predmetov in omogoča nadaljevanje študija medicine ali dentalne medicine.
Študij zdravstvene stroke
Poklicna pot temelji na zaključenem študiju medicine ali dentalne medicine, ki omogoča pridobitev zdravniškega oziroma zobozdravniškega poklica.
Specializacija in strokovno poglabljanje
Za epidemiološko delo sledi specializacija, odobrena po postopku Zdravniške zbornice. Raziskovalno usmerjeno delo lahko vključuje tudi magistrski ali doktorski študij epidemiologije javnega zdravja.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilna potreba po specialistih
Obeti za zaposlitev so stabilni, vendar poklic ni izrazito deficitaren. Vstopna mesta bodo predvsem v javnozdravstvenih ustanovah, zdravstvenih zavodih, raziskovalnem delu in na specialistični zdravniški poti.
- Specialistično usposabljanje
Vstop ostaja vezan na zdravniško pot
Delo epidemiologa bo tudi v prihodnje zahtevalo zaključeno medicino ali dentalno medicino ter specialistično usposabljanje. Znanje statistike in javnega zdravja bo te pogoje dopolnjevalo, ne pa nadomestilo.
- Področja javnega zdravja
Več povezovanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni
Poleg odzivanja na okužbe bodo pomembna tudi področja kroničnih bolezni, vplivov okolja in neenakosti v zdravju. Novinci bodo pogosteje sodelovali v skupinah, ki povezujejo zdravstvene, laboratorijske in populacijske podatke.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere lahko epidemiolog več časa posveča analizi podatkov, pripravi strokovnih mnenj, koordinaciji projektov in prenosu znanja. Terensko delo ter odzivanje ob izbruhih lahko ostajata del poklica, vendar nista enako intenzivna v vseh delovnih okoljih.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je pozneje v karieri večinoma vzdržno, vendar lahko izbruhi bolezni prinesejo večjo psihično obremenitev in manj predvidljiv urnik.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je običajno majhna. Psihična obremenitev se poveča ob nenadnih izbruhih, odgovornosti za strokovne presoje in delu pod časovnim pritiskom.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri analitičnih, raziskovalnih ali svetovalnih nalogah. Pri odzivanju na izbruhe je urnik manj predvidljiv.
- Mentorstvo
- Mentorsko in uvajalno delo z mlajšimi zdravniki ter sodelavci je mogoče predvsem v specialističnih, raziskovalnih in izobraževalnih okoljih.