Plačni razpon
2000 €3100 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače bibliotekarja od začetne do bolj izkušene ravni, ne za uradno individualno plačo.
Bibliotekar
Bibliotekar ureja in opisuje knjižnično gradivo ter skrbi za njegovo izposojo. Bralcem pomaga najti knjige, članke in druge vire. Dela lahko v splošni, šolski, visokošolski, specialni ali nacionalni knjižnici.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko pomagajo pri zlaganju gradiva, izposoji, prireditvah in drugih podpornih nalogah. Strokovne postopke opravlja usposobljen kader.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka podnevi. Zaradi odpiralnega časa knjižnic so pogosti tudi popoldanski termini in občasno delo ob sobotah.
Delo od doma
Na lokaciji
Večina nalog poteka med zbirko, pri izposojevalnem pultu in v neposrednem stiku z uporabniki, zato delo od doma ni običajno.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Bibliotekar je v Sloveniji običajno zaposlen v knjižnici ali drugi javni oziroma izobraževalni ustanovi.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Obseg obiskov in dejavnosti se lahko poveča ob začetku šolskega ali študijskega leta.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je lahko tudi pozneje v karieri vzdržno, vendar prelaganje gradiva in dolgotrajno delo za računalnikom zahtevata ustrezne prilagoditve.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela bibliotekar
Bibliotekar prevzema, izbira in strokovno obdela knjižno in neknjižno gradivo. Knjige, revije, zvočne posnetke in druge publikacije razvrsti, opiše ter vnese v knjižnične kataloge in zbirke podatkov.
Pri izposojevalnem pultu ureja izposojo, vračila, podaljšanja in rezervacije gradiva. Bralcem pomaga pri iskanju gradiva, razloži uporabo kataloga in po potrebi uredi medknjižnično izposojo, če gradiva v domači knjižnici ni.
Spremlja stanje zbirke, odloča o njenem dopolnjevanju in po pravilih knjižnice izloča poškodovano ali zastarelo gradivo. Ureja police, preverja bibliografske podatke ter pripravlja gradivo za uporabnike in dogodke v knjižnici.
Delovne naloge
Prevzem in urejanje gradiva
Bibliotekar pregleda prispelo gradivo, preveri bibliografske podatke in ga pripravi za vključitev v zbirko. Določi mu strokovno oznako in mesto na polici.
Delo z uporabniki
Pri izposojevalnem pultu evidentira vračila in izposoje ter preverja rezervacije. Bralcem pomaga najti knjigo, članek ali drug vir ter pojasni, kako lahko naročijo gradivo iz drugih knjižnic.
Vzdrževanje zbirke in evidenc
Pregleduje police, vrača gradivo na pravo mesto in zaznava poškodovane izvode. Dopolnjuje katalogne zapise, ureja podatke o serijskih publikacijah ter preverja, katero gradivo je treba obnoviti ali izločiti.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančnost pri bibliografskih podatkih
Podatke mora preverjati dosledno, saj napačen zapis ali oznaka uporabniku oteži iskanje gradiva.
- poznavanje katalogizacije in klasifikacijskih sistemov
- zbranost pri vnosu in preverjanju podatkov
- dosledno upoštevanje pravil za obdelavo gradiva
Jasna pomoč uporabnikom
Obiskovalcem z različnimi izkušnjami zna razumljivo razložiti, kako naj poiščejo in uporabijo vire.
- potrpežljiva komunikacija
- sposobnost poslušanja vprašanja
- mirno reševanje zapletov pri izposoji
Urejenost knjižnične zbirke
Za pregledno zbirko potrebuje občutek za red, poznavanje poteka gradiva in pripravljenost za ponavljajoče se organizacijske naloge.
- sistematično razvrščanje gradiva
- skrbnost pri delu na policah
- odgovoren odnos do gradiva in evidenc
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo bibliotekarja je potrebna izobrazba VI/2. stopnje, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Pomemben pogoj je tudi opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke. Za posamezne naloge v sistemu COBISS so potrebna ustrezna pooblastila oziroma licence.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Zaključena visokošolska izobrazba prve stopnje
Poklic zahteva izobrazbo VI/2. stopnje v visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje.
Strokovno znanje za knjižnično delo
Potrebno je znanje katalogizacije, klasifikacije gradiva, bibliografije, nabave in pravil za shranjevanje različnih publikacij.
Strokovni izpit in pooblastila
Za opravljanje poklica je potreben strokovni izpit iz bibliotekarske stroke. Za delovna mesta z nalogami v COBISS so potrebne tudi ustrezne licence oziroma pooblastila.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilno povpraševanje brez izrazitega primanjkljaja
Poklic ima stabilno perspektivo, vendar ne spada med deficitarne poklice. Zaposlitvene možnosti so predvsem povezane z razpisi v javnih, šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnicah, njihovo število pa je odvisno od kadrovskih potreb posamezne ustanove.
- Strokovne zahteve
Večji pomen znanja katalognih sistemov
Bodoči bibliotekarji bodo poleg strokovnega izpita potrebovali znanje natančne obdelave zapisov in klasifikacije gradiva. Pri nalogah, povezanih s COBISS, bodo potrebna predpisana pooblastila za posamezne postopke.
- Delovna okolja
Različne zbirke zahtevajo bolj usmerjeno znanje
Delo se razlikuje glede na vrsto knjižnice. Šolska knjižnica je povezana z učnim gradivom, visokošolska z znanstvenimi viri, specialna pa s strokovno zbirko določenega področja. Novi bibliotekarji se bodo pogosteje usmerjali v zbirke in uporabnike svojega delovnega okolja.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere bibliotekar pogosto več dela s katalogizacijo, uporabniki, bibliografskimi poizvedbami in uvajanjem sodelavcev. Hrbet, zapestja in oči lahko obremenijo prelaganje večjih količin knjig, delo med policami ter ponavljajoče delo z miško in tipkovnico.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko tudi pozneje v karieri vzdržno, vendar prelaganje gradiva in dolgotrajno delo za računalnikom zahtevata ustrezne prilagoditve.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev nastaja predvsem pri prenašanju in zlaganju gradiva. Psihično je zahtevno zbrano delo z bibliografskimi podatki in komunikacija z uporabniki.
- Skrajšan delovnik
- Delni delovnik je lahko mogoč v večjih knjižnicah, vendar je njegova razpoložljivost odvisna od organizacije izposoje in odpiralnega časa.
- Mentorstvo
- Izkušeni bibliotekar lahko uvaja nove sodelavce v katalogizacijo, izposojo, razvrščanje gradiva in uporabo knjižničnih sistemov.