Plačni razpon
1400 €2800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Knjižnični uradnik
Knjižnični uradnik ureja podatke o knjižničnem gradivu in jih vnaša v kataloge. Preverja bibliografske zapise, pripravlja pripomočke za iskanje ter skrbi za podatkovne zbirke. Dela lahko v splošni, šolski, visokošolski, specialni ali nacionalni knjižnici.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Za poklic je potrebna najmanj visoka strokovn…
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študentsko delo je pogosteje povezano z izposojo, urejanjem gradiva in pomočjo uporabnikom kot s samostojno katalogizacijo.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka v dnevnem času, ki ga določa urnik knjižnice. Pri nekaterih delodajalcih vključuje tudi izmene ali delo ob sobotah.
Delo od doma
Na lokaciji
Del nalog z elektronskimi zapisi je mogoče opraviti na daljavo, vendar delo navadno poteka v knjižnici zaradi gradiva, zbirk in sodelovanja z oddelkom.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Knjižnični uradnik je v Sloveniji običajno zaposlen v javni ali drugi organizirani knjižnici.
Sezonsko delo
Vse leto
Obdelava gradiva ni posebej vezana na letni čas. Obseg dela se lahko spreminja glede na nabavo in dejavnosti posamezne knjižnice.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je lahko tudi pozneje v karieri vzdržno, ker večinoma poteka sede. Občasno vključuje hojo po skladiščih in ravnanje z gradivom.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela knjižnični uradnik
V knjižnici obdeluje knjige, revije, časnike, rokopise, zemljevide, glasbeno in avdiovizualno gradivo. Gradivo razvrsti, opiše njegove lastnosti in pripravi zapis, po katerem ga uporabniki najdejo v katalogu.
Pri katalogizaciji uporablja bibliografska pravila in standarde. Podatke preveri v publikaciji, jih primerja z obstoječimi zapisi ter v avtomatiziranem katalogu poišče in popravi napake oziroma določi potrebne popravke.
Pripravlja bibliografije, podatkovne zbirke in druge pripomočke za iskanje gradiva. V posameznem oddelku lahko usklajuje obdelavo, določa pravila za vnos zapisov in sodelavcem pojasnjuje postopke.
Večino časa dela sede za računalnikom. Podatke preverja tudi v katalogih, skladiščih in drugih prostorih knjižnice. Pri starejšem ali skladiščenem gradivu lahko naleti na prah in alergene.
Delovne naloge
Prevzem in pregled gradiva
Pregleda publikacijo ali drugo gradivo ter preveri avtorstvo, naslov, izdajo, vsebino in druge podatke, potrebne za bibliografski opis.
Vnos in kontrola zapisa
V katalogizacijskem programu ustvari ali dopolni zapis, izbere ustrezne oznake in predmetne dostopne točke ter preveri skladnost s pravili in obstoječimi zapisi.
Urejanje zbirk in postopkov
Preverja kakovost zapisov, ureja podatkovne zbirke in sodelavcem posreduje popravke ali pojasnila o obdelavi gradiva.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno delo z bibliografskimi podatki
Zapis mora gradivo enotno in dovolj natančno opisati, da ga lahko uporabnik poišče in razlikuje od podobnih izdaj.
- poznavanje bibliografskih pravil in standardov
- doslednost pri preverjanju podrobnosti
- prepoznavanje neskladij v zapisih
Iskanje in urejanje informacij
Delo vključuje zbiranje in urejanje podatkov iz različnih virov v katalogih, bibliografijah in podatkovnih zbirkah.
- razumevanje vrst knjižničnega gradiva
- obvladovanje iskalnih strategij
- organizirano upravljanje podatkovnih zbirk
Strokovno sporazumevanje s sodelavci
Pri usklajevanju obdelave gradiva so potrebna jasna pojasnila, odločanje in potrpežljivost pri uvajanju drugih.
- jasno pisno in ustno izražanje
- odgovorno odločanje
- znanje najmanj dveh tujih jezikov
Izobrazba
Zahtevana raven
Za poklic je potrebna najmanj visoka…
Za delo je potrebna najmanj visoka strokovna izobrazba iz bibliotekarstva ali druge znanstvene discipline. Gimnazija je lahko dobra podlaga za nadaljnji študij, vendar sama ne izpolnjuje navedene zahteve. Koristne so tudi izkušnje z bibliografskimi standardi, podatkovnimi zbirkami in iskanjem informacij.
Pot do poklica
Splošna srednješolska podlaga
Gimnazija daje širšo podlago za nadaljnji študij, zlasti za delo z besedili, jeziki in informacijskimi viri.
Visokošolska izobrazba
Za poklic je potrebna najmanj visoka strokovna izobrazba iz bibliotekarstva ali druge znanstvene discipline.
Strokovna praksa v knjižničnem okolju
Izkušnje z gradivom, bibliografskimi standardi, katalogi in podatkovnimi zbirkami utrdijo znanje za samostojno obdelavo zapisov.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilno število priložnosti brez izrazitega kadrovskega primanjkljaja
Možnosti za zaposlitev so stabilne, vendar knjižnični uradnik ni med deficitarnimi poklici. Prosta delovna mesta bodo zato pogosteje povezana z nadomeščanji, upokojitvami in potrebami posameznih knjižnic, ne pa s hitrim širjenjem zaposlovanja.
- Delodajalci
Različna knjižnična okolja
Delo je mogoče iskati v splošnih, šolskih, visokošolskih, specialnih in nacionalni knjižnici. Okolje vpliva na vrste gradiva in potrebno strokovno znanje, od šolskih zbirk do raziskovalnih ali posebnih fondov.
- Strokovne zahteve
Poudarek na kakovosti in usklajenosti zapisov
Knjižnice potrebujejo zaposlene, ki poznajo bibliografske standarde, delo s podatkovnimi zbirkami in tujejezične vire. Pri zahtevnejših zbirkah je prednost znanje o posameznih vrstah gradiva, na primer rokopisih, kartografskem ali avdiovizualnem gradivu.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Tudi pozneje v karieri delo večinoma poteka sede za računalnikom, občasno pa je treba gradivo preveriti v skladiščih ali oddelkih. Izkušnje z bibliografskimi pravili in urejanjem zapisov pridejo prav pri strokovnem usklajevanju ter uvajanju sodelavcev.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je lahko tudi pozneje v karieri vzdržno, ker večinoma poteka sede. Občasno vključuje hojo po skladiščih in ravnanje z gradivom.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma nizka. Težave lahko povzročata prah in alergeni v knjižničnih skladiščih, pa tudi dolgotrajno delo za zaslonom.
- Skrajšan delovnik
- Delni delovnik je lahko mogoč, vendar je odvisen od organizacije dela in kadrovskih možnosti posamezne knjižnice.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju sodelavcev v bibliografska pravila, katalogizacijo in preverjanje zapisov.