Zakaj pomanjkanje kadra ne pomeni nujno višje plače?
Podatek, da delodajalci težko najdejo medicinske sestre, učitelje, kuharje, voznike ali gradbene delavce, lahko ustvari preprost sklep: če je ljudi premalo, morajo biti njihove plače visoke.
V praksi povezava ni tako neposredna. Pomanjkanje kadra lahko vpliva na rast plač, vendar višina plačila ni odvisna samo od števila kandidatov. Določajo jo tudi dejavnost, način financiranja, poslovanje delodajalca, plačni sistem, regija, zahtevana izobrazba in pogoji, pod katerimi se delo opravlja.
Iskan poklic zato praviloma ponuja več možnosti za zaposlitev, ne zagotavlja pa nujno tudi nadpovprečne plače.
Povpraševanje in plača merita različni stvari
Podatek o zaposljivosti opisuje razmerje med potrebami delodajalcev in številom ustreznih kandidatov. Če delodajalci razpisanih mest ne morejo zapolniti, se poklic lahko uvrsti med poklice v primanjkljaju.
Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2026 napoveduje pomanjkanje kadra predvsem na področjih zdravstvene oskrbe, izobraževanja in gradbeništva. Namen takšne napovedi je prikazati prihodnje razmerje med ponudbo in povpraševanjem, ne pa razvrščati poklice glede na višino zaslužka.
Plača odgovarja na drugo vprašanje: koliko je določeno delo vrednoteno pri konkretnem delodajalcu in pod določenimi pogoji. Različna poklica imata zato lahko podoben trend zaposljivosti, njuni plači pa se močno razlikujeta. Prav tako imata lahko dva zaposlena z istim poklicem precej različna prejemka.
Za pomanjkanjem kadra niso vedno isti razlogi
Nekaterih delavcev primanjkuje, ker se jih za poklic izobrazi premalo ali ker usposabljanje traja več let. Drugje je kandidatov dovolj, vendar nimajo zahtevanih izkušenj, licence, strokovnega izpita ali posebnih znanj.
Na odločitev za zaposlitev vplivajo tudi razmere, v katerih delo poteka. Nočne izmene, delo ob koncu tedna, fizične obremenitve, teren, oddaljena lokacija ali zaposlitev za določen čas lahko zmanjšajo število prijav. Svoje mesto ima med temi dejavniki tudi plača.
Zavod RS za zaposlovanje zato pri raziskovanju težav delodajalcev ločuje med dejanskim pomanjkanjem ljudi na trgu, neustreznimi znanji kandidatov in delovnimi pogoji. Med slednje štejejo tudi plačilo, urnik ter fizično ali terensko delo.
Oznaka, da kadra primanjkuje, tako sama po sebi še ne razkrije vzroka. Včasih primanjkuje usposobljenih ljudi, včasih pa ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti ponujene pogoje.
Koliko lahko delodajalec nameni za plače?
Večje povpraševanje lahko zaposlene postavi v boljši pogajalski položaj. Če podjetje brez določenega strokovnjaka ne more sprejeti novih naročil ali dokončati projekta, ima dober razlog, da ponudi višjo plačo. Pomanjkanje delovne sile lahko zato prispeva k rasti plač, kar v svojih gospodarskih napovedih upošteva tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
Kljub temu vsak delodajalec nima enakega prostora za zvišanje. Na njegove možnosti vplivajo prihodki, stroški poslovanja, cene storitev in količina denarja, ki ga dejavnost ustvari. Podjetje lahko določen kader nujno potrebuje, vendar višjih stroškov dela ne more preprosto prenesti v ceno svojih izdelkov ali storitev.
V javno financiranih dejavnostih so plače lahko vezane na plačne razrede, proračunska sredstva in dogovorjena pravila.
Posamezna ustanova jih zato ne more samostojno in takoj zvišati vsakič, ko težje najde novega zaposlenega. Tudi v zasebnem sektorju plačne lestvice, kolektivne pogodbe in razmerja med delovnimi mesti omejujejo hitre spremembe.
Če bi delodajalec občutno zvišal plačo samo novim zaposlenim, bi se odprlo tudi vprašanje plač ljudi, ki enako delo opravljajo že več let. Sprememba, namenjena zapolnitvi nekaj prostih mest, lahko tako sproži potrebo po širši prenovi plačnega sistema.
Pomanjkanje se lahko rešuje tudi drugače
Višja plača ni edini odziv na pomanjkanje zaposlenih. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela, del nalog razporedi med obstoječe sodelavce ali zahteve razpisa prilagodi širšemu krogu kandidatov. Lahko zaposli osebo s sorodno izobrazbo in jo dodatno usposobi ali naloge, ki so bile prej združene na enem delovnem mestu, razdeli drugače.
Takšne rešitve lahko ublažijo trenutno pomanjkanje, ne odpravijo pa vedno njegovega vzroka. Če delo ostane obremenjujoče, urnik neugoden ali plačilo neprivlačno glede na odgovornost, bodo delodajalci kader verjetno še naprej težko zadržali.
Zato se lahko isti poklic več let pojavlja med iskanimi, čeprav se njegove plače ne povečajo toliko, kot bi pričakovali.
Razlike v plačah znotraj istega poklica
Naziv poklica ne določa enotnega zneska. Začetnik praviloma zasluži drugače kot nekdo z dolgoletnimi izkušnjami, dodatnimi odgovornostmi ali specializiranim znanjem. Razlike nastanejo tudi med regijami, večjimi in manjšimi delodajalci ter javnim in zasebnim sektorjem.
Na končni mesečni prejemek vpliva tudi razpored dela. Nočne ure, nedelje, prazniki, dežurstva, pripravljenost in nadure lahko zvišajo izplačilo, vendar pomenijo tudi večji poseg v prosti čas. Višji prejemek zato ni vedno posledica višje osnovne plače.
Poseben primer je samostojno delo. Obrtnik ali drug samostojni izvajalec lahko ustvari višje prihodke kot zaposleni v istem poklicu, vendar mora iz njih pokriti prispevke, opremo, material, prostor, prevoz in obdobja brez naročil. Prihodek dejavnosti zato ni enak osebnemu zaslužku.
Iskan poklic prinaša možnosti, ne zagotovil
Pomanjkanje kadra pomeni, da delodajalci potrebujejo več ustreznih ljudi, kot jih trenutno najdejo. To je pomemben podatek za vsakogar, ki izbira izobraževanje, išče zaposlitev ali razmišlja o spremembi kariere.
Ne pove pa, zakaj kadra primanjkuje, kakšna plača bo ponujena in ali bodo drugi pogoji dela posamezniku ustrezali. Poklic je lahko iskan zaradi širjenja dejavnosti, pomanjkanja usposobljenih ljudi, odhodov v pokoj ali zato, ker ponujena delovna mesta kandidatov ne pritegnejo.
Zaposljivost zato kaže, koliko možnosti se odpira na trgu dela. Plačni razpon pove, kako je delo okvirno ovrednoteno. Šele skupaj z delovnimi pogoji, izobrazbo in značilnostmi poklica pa podatka pokažeta, ali je določena poklicna pot tudi primerna za posameznika.
