Mojstrski izpit za izkušene strokovnjake
Mojstrski izpit ni namenjen začetnikom, ki šele vstopajo v poklic, temveč ljudem, ki so si na določenem področju že pridobili delovne izkušnje in želijo svoje znanje formalno nadgraditi.
Z njim kandidat ne dokazuje le strokovnega obvladovanja poklica, ampak tudi sposobnost vodenja dejavnosti in usposabljanja drugih.
Mojstrske izpite v Sloveniji izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Razpisani so za številne poklice, med drugim za avtomehanike, frizerje, mizarje, zidarje, peke, slaščičarje, kuharje, cvetličarje, fotografe, elektroinštalaterje in čebelarje.
Komu je mojstrski izpit namenjen?
Kandidat ne potrebuje nujno predhodne izobrazbe iz iste stroke, mora pa imeti ustrezno raven izobrazbe in dovolj izkušenj na področju, za katero želi pridobiti mojstrski naziv.
K mojstrskemu izpitu lahko pristopi oseba, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
- ima srednjo poklicno izobrazbo in najmanj tri leta ustreznih izkušenj,
- ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj dve leti ustreznih izkušenj,
- ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in najmanj eno leto ustreznih izkušenj.
Izobrazba je lahko pridobljena tudi na drugem področju. Odločilno je, da ima kandidat zahtevane delovne izkušnje prav na področju mojstrskega izpita.
Izkušnje niso nujno vezane na redno zaposlitev. Kandidat jih mora dokazati s potrdilom delodajalca oziroma druge pravne ali fizične osebe, iz katerega so razvidni obdobje dela ter naloge in storitve, ki jih je opravljal.
Kaj obsega mojstrski izpit?
Mojstrski izpit je širši od preverjanja praktične spretnosti. Sestavljen je iz štirih delov:
- praktičnega dela,
- strokovno-teoretičnega dela,
- poslovodno-ekonomskega dela,
- pedagoško-andragoškega dela.
V praktičnem delu kandidat opravi delovni preizkus in mojstrsko izpitno delo. Strokovno-teoretični del preverja poznavanje materialov, postopkov, tehnologije, standardov in drugih vsebin posameznega poklica. Poslovodno-ekonomski del je namenjen znanju, potrebnemu za organiziranje in vodenje dejavnosti, pedagoško-andragoški pa usposobljenosti za prenos znanja na vajence, dijake in druge osebe, ki se praktično usposabljajo. Natančna vsebina je za vsak mojstrski naziv določena v izpitnem katalogu.
Pripravljalni seminarji niso obvezni. Kandidat se lahko nanje vključi zaradi priprave na posamezne dele izpita, vendar se na izpit lahko pripravi tudi samostojno.
Mojstrski naziv prinaša srednjo strokovno izobrazbo
Z opravljenim mojstrskim izpitom kandidat pridobi mojstrski naziv in srednjo strokovno izobrazbo. To je pomembno predvsem za osebe, ki so svojo poklicno pot začele s srednjo poklicno izobrazbo, nato pa so znanje več let pridobivale z delom.
Mojster lahko po opravljeni razliki do poklicne mature nadaljuje izobraževanje na višji strokovni šoli. Mojstrski izpit je zato lahko tudi pot do nadaljnjega formalnega izobraževanja, ne samo potrdilo praktične usposobljenosti.
Ali mojstrski izpit omogoča odprtje obrti?
Mojstrski izpit ni splošni pogoj za odprtje s. p. in tudi ne dovoljenje za opravljanje katere koli dejavnosti. Lahko pa pomeni izpolnitev zahtevanega izobrazbenega pogoja pri nekaterih obrtnih dejavnostih, za katere je treba pridobiti obrtno dovoljenje.
Pomembno je torej preveriti pogoje za konkretno dejavnost. Mojstrski naziv je lahko ena od poti do zahtevane poklicne usposobljenosti, ni pa nujno edina. Nosilec obrtne dejavnosti je lahko tudi pri podjetju zaposlena oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Ker izpit vključuje tudi poslovodno-ekonomska znanja, je lahko koristen za nekoga, ki že ima svoje podjetje ali se pripravlja na samostojno podjetniško pot. Sam opravljen izpit pa ne nadomesti registracije podjetja, obrtnega dovoljenja in drugih dovoljenj, ki jih lahko zahteva posamezna dejavnost.
Ali je mojster lahko mentor vajencem in dijakom?
Pedagoško-andragoški del izpita je namenjen usposabljanju za prenos znanja. Mojstrski naziv lahko zato omogoči opravljanje mentorskih nalog pri praktičnem usposabljanju dijakov in študentov.
Pri vajeništvu mora imeti mentor ustrezno izobrazbo ter opravljen pedagoško-andragoški seminar ali mojstrski izpit. Tudi učno mesto mora biti verificirano in vpisano v register učnih mest pri pristojni zbornici. Mojstrski naziv zato še ne pomeni, da lahko podjetje samodejno začne sprejemati vajence, lahko pa z njim mentor izpolni pomemben del zahtevanih pogojev.
Kako poteka prijava?
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije objavi razpis z mojstrskimi nazivi, pogoji, prijavnico in roki. Kandidat mora prijavi priložiti dokazilo o izobrazbi, potrdila o ustreznih delovnih izkušnjah in drugo zahtevano dokumentacijo.
Izpit je plačljiv, stroški pa so odvisni od izbranega mojstrskega naziva in posameznih delov izpita. Aktualni zneski in izpitni roki so objavljeni na spletni strani OZS. Posamezni deli izpita se opravljajo v razpisanih rokih, zato celotnega izpita ni treba opraviti v enem dnevu.
Mojstrski izpit je predvsem nadgradnja poklicne poti izkušenega strokovnjaka. Lahko prinese višjo raven izobrazbe, olajša izpolnjevanje pogojev za določene obrtne dejavnosti, omogoči mentorstvo ter odpre pot do nadaljnjega izobraževanja. Njegova dejanska korist pa je odvisna od poklica in cilja, zaradi katerega se kandidat odloči zanj.
