Vinogradnik: naslovna fotografija poklica

Kmetijstvo in narava

Vinogradnik

Vinogradnik goji vinsko trto in prideluje grozdje, lahko pa tudi predeluje grozdje v vino. Večino časa dela v vinogradu, del opravkov pa poteka v vinski kleti. Zaposli se lahko na vinogradniški kmetiji ali v vinarskem podjetju, lahko pa dela na lastnem posestvu.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Upadajoče povpraševanje

Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.

Izobrazba

Srednja šola (V)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Pri obrezovanju, urejanju vinograda in trgatvi je na voljo sezonsko delo, zato so možna tudi občasna študentska dela.

Urnik

Nereden urnik

Delovni čas je odvisen od vremena in opravil v posameznem obdobju leta. Ob trgatvi so pogosti daljši dnevi in delo ob koncih tedna.

Delo od doma

Na lokaciji

Delo večinoma poteka v vinogradu in kleti. Od doma je mogoče urejati predvsem evidence, naročila in del administracije.

Oblika dela

S.P. ali honorarno

Veliko vinogradnikov dela na lastni vinogradniški kmetiji. Zaposlitve so mogoče tudi pri večjih pridelovalcih grozdja in vina.

Sezonsko delo

Sezonsko

Količino in vrsto dela določajo letni časi, rast trte in predvsem čas trgatve.

Psihofizična obremenitev

Visoka

V poznejših letih delo otežujejo fizični napori, delo na terenu in neenakomeren urnik v času trgatve.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela vinogradnik

Skozi leto skrbi za rast trte in stanje vinograda. Obrezuje trse, odstranjuje odvečne mladike in liste, obdeluje tla ter zamenja poškodovane ali dotrajane dele nasada.

Redno pregleduje liste, grozde in rast trte. Tako lahko dovolj zgodaj opazi bolezni, škodljivce, sušo, točo in druge posledice vremena. Gnoji, namaka in uporablja sredstva za varstvo rastlin. Skrbi tudi za poti, jarke, travnate površine, oporo in žično mrežo v vinogradu.

Pred trgatvijo preveri zrelost grozdja in določi čas obiranja glede na kakovost ter namen pridelka. Grozdje pripravi za prodajo kot namizno grozdje ali ga odpelje v klet. Tam ga stisne, spremlja mošt in neguje mlado vino do zorenja.

Med delo sodijo tudi vzdrževanje strojev, nabava materiala ter vodenje evidenc o trti, grozdju in delu v kleti. Če vino prodaja sam, poskrbi za označevanje steklenic, kletno dokumentacijo ter higienske in tržne zahteve.

Delovne naloge

Nega nasada med rastjo

Vinogradnik obrezuje trto, ureja oporo, obdeluje tla ter spremlja razvoj listov in grozdov. Glede na stanje nasada gnoji, namaka ali ukrepa proti boleznim in škodljivcem.

Presoja pridelka in trgatev

Preveri zrelost grozdja in čas trgatve uskladi z namenom pridelka. Obrano grozdje sortira, zaščiti pred poškodbami ter pripravi za prevoz v klet ali prodajo.

Delo v kleti in dokumentacija

Stisne grozdje, spremlja zorenje mošta oziroma vina in ukrepa, če opazi odstopanja v kakovosti. Vino nato pripravi za stekleničenje in označevanje, podatke pa vpiše v evidence in kletno knjigo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Pozorno opazovanje trte

Vinogradnik mora pravočasno opaziti spremembe na rastlini in pridelku.

  • Prepozna znake bolezni, škodljivcev in poškodb po vremenskih ujmah.
  • Primerja razvoj grozdja v različnih delih vinograda.
  • Pred ukrepanjem presodi stanje tal, listov in grozdov.

Vztrajnost pri sezonskem delu

Ritem dela narekujejo letni časi, vreme in kratki roki pri posameznih opravilih.

  • Ostane zbran pri ponavljajočem se ročnem delu.
  • Dela na prostem tudi v manj ugodnem vremenu.
  • Razpored dela prilagodi hitrim spremembam v nasadu.

Samostojno vodenje pridelave

Vinogradnik združuje pridelavo rastlin, delo s stroji in postopke v kleti.

  • Organizira delo, material in uporabo strojev.
  • Varno uporablja orodje, stroje in zaščitna sredstva.
  • Vodi urejene zapise o pridelku in postopkih v kleti.

Izobrazba

Zahtevana raven

V. stopnja

Za poklic vinogradnika je predvidena V. stopnja srednješolskega izobraževanja. Vinogradniška znanja ponujajo kmetijske šole, med povezanimi programi sta gospodar na podeželju in kmetijsko-podjetniški tehnik. Nadaljnji študij agronomije lahko poglobi znanje o pridelavi, varstvu rastlin in vinarstvu, ni pa edina pot do dela v vinogradu.

Pot do poklica

  1. Srednješolsko kmetijsko izobraževanje

    Osnovo daje V. stopnja srednješolskega izobraževanja s kmetijskega področja. Dijak spozna gojenje rastlin, mehanizacijo in osnove pridelave hrane.

  2. Praktično delo v vinogradu

    Praktične izkušnje pridobiva pri rezi, vezanju, varstvu trte, trgatvi in vzdrževanju nasada. Ko ista opravila ponavlja skozi več let, spozna vpliv vremena, tal in načina oskrbe na trto.

  3. Znanje za samostojno delo

    Za delo s traktorjem pride v poštev traktorski izpit. Vinogradnik, ki predeluje in prodaja vino, potrebuje tudi znanje o higienskih, varnostnih, evidenčnih in tržnih zahtevah.

Pot do poklica prek NPK

Do poklica vinogradnik lahko prideš tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

Vinogradnik lahko pozneje več časa nameni nadzoru nasada, vodenju kleti, evidencam in razporejanju dela. Sezonska opravila pa ostajajo fizično naporna. Delo na pobočjih, prepogibanje, prenašanje bremen in večerni tempo trgatve lahko otežijo polni obseg terenskega dela.

Urnik
Nereden urnik
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Sezonsko
Obremenitev
Delo je fizično naporno zaradi dolgotrajnega stanja, prepogibanja, dela na višini ali neravnem terenu ter prenašanja bremen. Pritisk lahko povečajo vremenska tveganja in časovno občutljiva trgatev.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lažje urediti pri delu v kleti, vodenju evidenc ali nadzoru. Med glavnimi sezonskimi opravili ga omejuje tempo dela v vinogradu.
Mentorstvo
Vinogradnik lahko uvaja pomočnike, dijake ali mlajše delavce v rez trte, varno delo in postopke v kleti.