Plačni razpon
3500 €6500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače okulista, ki je odvisna od ustanove, izkušenj in dežurstev.
Okulist
Okulist je zdravnik specialist za bolezni oči in vida. V ambulanti ali očesni kliniki pregleduje paciente, postavlja diagnoze in določa zdravljenje. Opravlja tudi operacije oči.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent med študijem ne more samostojno opravljati dela okulista. Izkušnje v zdravstvenem okolju lahko pridobiva pod nadzorom.
Urnik
Izmensko
Ambulantno delo pogosto poteka po dnevnem urniku. Delo v bolnišnici in operativno delo pa lahko vključujeta dežurstva.
Delo od doma
Na lokaciji
Pregledi, posegi in neposredna obravnava pacientov potekajo v ambulanti, kliniki ali bolnišnici.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Okulist je v Sloveniji najpogosteje zaposlen v javnem zdravstvu, bolnišnici, zdravstvenem domu ali zasebni očesni ustanovi.
Sezonsko delo
Vse leto
Očesne ambulante in klinike paciente obravnavajo vse leto. Delo nima izrazitih sezonskih prekinitev.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je lahko tudi v poznejšem obdobju kariere razmeroma vzdržno. Natančni pregledi in operacije pa obremenjujejo vid, držo in zbranost.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela okulist
Okulist dela v očesni ambulanti, bolnišnici ali kliniki. Obravnava težave z vidom, očmi in očesnimi vekami. Pacienta najprej vpraša o težavah, poškodbah, bolečinah ali spremembah vida ter pregleda njegovo zdravstveno dokumentacijo.
Med pregledom preveri vidno ostrino, očesni tlak, odziv zenic in očesno ozadje. Tako lahko ugotovi vnetja, poškodbe roženice, spremembe leče, bolezni vidnega živca, krvavitve, odstop mrežnice in druge očesne bolezni.
Predpiše zdravila, določi spremljanje bolezni, svetuje očala ali kontaktne leče ter pacientu pojasni nadaljnjo obravnavo. Pri zahtevnejših stanjih operira sivo mreno, zdravi poškodbe očesa in opravlja operacije pri odstopu mrežnice.
Delo večinoma poteka v zaprtih in dobro osvetljenih prostorih. Zahteva natančnost pri delu na majhnem območju. Pri delu s pacienti okulist uporablja zaščitne ukrepe zaradi možnosti kapljičnih okužb, stika s telesnimi tekočinami in ostrimi instrumenti.
Delovne naloge
Pregled in opredelitev težave
Okulist se s pacientom pogovori o spremembah vida, bolečinah, poškodbah in drugih težavah z očmi. Zbere podatke, ki jih potrebuje za obravnavo.
Meritve in diagnoza
Izmeri vidno ostrino in očesni tlak, pregleda zenice in očesno ozadje. Nato presodi, katera bolezen ali poškodba pojasnjuje ugotovitve.
Zdravljenje in spremljanje
Določi zdravljenje, predpiše pripomoček za korekcijo vida ali opravi poseg. Uredi tudi kontrolne preglede, s katerimi spremlja potek bolezni.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančnost pri opazovanju sprememb
Pri pregledu očesa mora prepoznati majhne razlike v očesnih strukturah in rezultatih meritev.
- dobra vidna zaznava in razlikovanje barv
- zbranost pri delu z majhnimi strukturami
- dosledno preverjanje ugotovitev
Jasna razlaga pacientu
Pacientu na razumljiv način pojasni izvide, zdravljenje, uporabo pripomočkov in potek kontrolnih pregledov.
- strpna komunikacija
- spoštljiv odnos
- mirno pojasnjevanje zdravstvenih stanj
Odgovorno klinično odločanje
Pri postavljanju diagnoze in izbiri zdravljenja upošteva pregled, meritve, zdravstveno stanje pacienta in možna tveganja posega.
- odgovornost za strokovne odločitve
- zanesljivo ravnanje z zaupnimi podatki
- previdnost pri invazivnih postopkih
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic okulista je navedena VI/2. stopnja izobrazbe, visoka šola prve stopnje. Pot do poklica vključuje šestletni študij na medicinski fakulteti, dveletni sekundariat in specializacijo iz oftalmologije. Gimnazija je ena od srednješolskih podlag za nadaljevanje študija medicine.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazijski program daje široko naravoslovno podlago za nadaljnji študij medicine.
Študij medicine in sekundariat
Pot vključuje šestletni študij na medicinski fakulteti in dveletni sekundariat. V tem času zdravnik pridobiva praktične klinične izkušnje.
Specializacija iz oftalmologije
Po osnovnem medicinskem usposabljanju sledi specializacija iz oftalmologije. Usmerjena je v diagnostiko, zdravljenje in kirurgijo očesnih bolezni.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba po očesni obravnavi
Perspektiva poklica je rastoča, zato bo potreba po okulistih v ambulantah, bolnišnicah in očesnih klinikah ostala. Poklic ni označen kot deficitaren, zato rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
- Obravnava pacientov
Več spremljanja kroničnih očesnih bolezni
Več dela lahko pomeni dolgoročno spremljanje bolezni, ki vplivajo na vid, ter usklajevanje pregledov, zdravljenja in kontrol pri istem pacientu. Začetniki bodo potrebovali dobro klinično presojo, da bodo lahko spremljali spremembe skozi daljše obdobje.
- Strokovna usmeritev
Povezovanje ambulantnega in operativnega znanja
Zaposlitvene poti se razlikujejo med ambulantami, ki se osredotočajo na diagnostiko in korekcijo vida, ter klinikami z več kirurške obravnave. Znanje o posameznih očesnih boleznih in vrstah posegov vpliva na vsakdanje delovne naloge.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere se lahko okulist bolj posveča ambulantnim pregledom, vodenju zahtevnejših primerov in strokovnemu svetovanju. Operativno delo še vedno zahteva dolgotrajno zbranost, mirno roko in natančno delo z mikroskopom.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko tudi v poznejšem obdobju kariere razmeroma vzdržno. Natančni pregledi in operacije pa obremenjujejo vid, držo in zbranost.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma zmerna. Psihična obremenitev je lahko večja zaradi odgovornosti za diagnoze, posege in odločitve o zdravljenju.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč predvsem pri ambulantnem delu, če ga delodajalec in organizacija dela omogočata.
- Mentorstvo
- V klinikah in učnih okoljih lahko okulist uvaja specializante, mlade zdravnike ali drugo zdravstveno osebje.