Plačni razpon
2200 €3800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za informativno oceno tipičnega bruto razpona glede na izobrazbo, raziskovalne in laboratorijske vloge ter izkušnje.
Genetik
Genetik v laboratorijih in raziskovalnih ustanovah raziskuje dedni material organizmov. Iz vzorcev pridobiva in analizira podatke o DNK ter preverja njihove značilnosti. Rezultate zapiše v poročila, ki se uporabljajo pri raziskovalnem, zdravstvenem, farmacevtskem ali biotehnološkem delu.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko pomaga pri laboratorijskem ali raziskovalnem delu, samostojne genetske analize pa zahtevajo strokovno znanje in upoštevanje postopkov ustanove.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka po dnevnem laboratorijskem urniku. Roki projektov in potek poskusov lahko občasno podaljšajo delavnik.
Delo od doma
Na lokaciji
Analize vzorcev in laboratorijski postopki potekajo na delovnem mestu. Od doma je mogoče urejati podatke in pisati poročila.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Genetik je v Sloveniji najpogosteje zaposlen v raziskovalni, zdravstveni, izobraževalni ali razvojni ustanovi oziroma podjetju.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko, saj laboratorijske raziskave in analize potekajo vse leto.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj prevladujeta natančno laboratorijsko in analitično delo brez večjih fizičnih obremenitev.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela genetik
Genetik dela v laboratorijih, na fakultetah, v raziskovalnih inštitutih, zdravstvenih ustanovah ter podjetjih s področja biotehnologije, farmacije ali živilstva. Preučuje dedovanje in razlike v genetskem zapisu ljudi, živali, rastlin in mikroorganizmov.
Iz vzorca izolira dedni material in ga pripravi za analizo. Z laboratorijskimi postopki, med njimi s polimerazno verižno reakcijo, pomnoži izbrane dele DNK. Nato preveri, katere genetske značilnosti ali spremembe vsebuje vzorec.
Delo vključuje klasično, molekularno in populacijsko genetiko. Genetik primerja rezultate meritev, uporablja znanje biologije, kemije in statistike ter presodi, ali so ugotovitve dovolj zanesljive za nadaljnje raziskovanje ali strokovno obravnavo.
Po analizi genetik zabeleži podatke, opiše uporabljene metode in pripravi poročilo. Pri delu nosi rokavice, zaščitna očala in drugo zaščitno opremo. Ta preprečuje onesnaženje vzorcev in ščiti zaposlenega pred laboratorijskimi snovmi.
Delovne naloge
Priprava in izvedba analize
Genetik prevzame in označi vzorec, iz njega izolira DNK ter pripravi reagente in kontrolne vzorce za izbrani laboratorijski postopek.
Preverjanje rezultatov
Po analizi pregleda izmerjene podatke, jih primerja s kontrolami in preveri, ali je postopek potekal brez odstopanj.
Zapis ugotovitev
Rezultate zbere v urejeno dokumentacijo, opiše uporabljeno metodo in pripravi poročilo za raziskovalno skupino ali naročnika analize.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno laboratorijsko delo
Genetik mora dosledno slediti postopkom, saj lahko že majhna napaka pri označevanju ali odmerjanju vpliva na rezultat.
- natančnost pri delu z majhnimi količinami vzorcev
- vestno označevanje in dokumentiranje
- dosledno upoštevanje laboratorijskih pravil
Logično vrednotenje podatkov
Rezultate povezuje z biološkimi in kemijskimi zakonitostmi ter preverja, ali jih potrjujejo kontrolne meritve.
- kritično mišljenje
- razumevanje biologije, kemije in biokemije
- sposobnost dela s podatki in računalniškimi programi
Zbranost pri dolgotrajnih postopkih
Laboratorijske analize zahtevajo potrpežljivost, mirno delo in odgovoren odnos do vzorcev ter ugotovitev.
- potrpežljivost
- organiziranost
- samoiniciativnost in prilagodljivost
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo genetika je predvidena najmanj VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve stopnje. Ustrezno podlago dajejo študiji biotehnologije, mikrobiologije, biologije, agronomije, zootehnike, biokemije, farmacije, medicine ali veterine. Noben posamezen program ne vodi neposredno v poklic genetika. Usmeritev se zato običajno oblikuje tudi z laboratorijskim delom in sodelovanjem pri raziskovalnih projektih.
Pot do poklica
Naravoslovna podlaga v srednji šoli
Gimnazija daje široko osnovo iz biologije, kemije, matematike in fizike, ki se pogosto uporablja pri nadaljnjem študiju genetike in sorodnih ved.
Visokošolski študij sorodne smeri
VI/2. stopnjo je mogoče pridobiti v programih biologije, biotehnologije, mikrobiologije, biokemije, agronomije, zootehnike, farmacije, medicine ali veterine.
Usmerjanje v genetiko na delovnem mestu
Znanje za posamezne genetske metode se pridobiva z laboratorijskim delom, sodelovanjem pri raziskavah in učenjem postopkov, ki jih uporablja posamezna ustanova.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilno povpraševanje brez izrazitega primanjkljaja
Možnosti za delo v Sloveniji so stabilne, vendar genetik ni opredeljen kot deficitaren poklic. Zaposlitve so zato predvsem vezane na razpise raziskovalnih ustanov, diagnostičnih laboratorijev, fakultet ter razvojnih oddelkov farmacevtskih in biotehnoloških podjetij.
- Specializacija
Več priložnosti v ozko usmerjenih laboratorijih
Začetek kariere je vse pogosteje povezan z določenim področjem, na primer z molekularno diagnostiko, mikrobiologijo, farmacevtskim razvojem, veterinarsko genetiko, žlahtnjenjem rastlin ali raziskavami populacij. Širša naravoslovna diploma je izhodišče, uporabljene metode pa so odvisne od laboratorija.
- Kakovost in sledljivost
Več dela z dokumentiranjem postopkov
Pri genetskih analizah laboratoriji ohranjajo stroge zahteve glede označevanja vzorcev, kontrol, varovanja podatkov in preverljivosti rezultatov. Genetik, ki vstopa v poklic, zato potrebuje zanesljivost pri delu po zapisanih protokolih in sposobnost jasnega strokovnega poročanja.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere genetik pogosto poleg laboratorijskega dela vrednoti rezultate, pripravlja raziskovalne načrte in strokovno usklajuje projekte. Delo večinoma poteka v urejenem laboratorijskem okolju in je običajno manj fizično zahtevno od nekaterih drugih poklicev.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj prevladujeta natančno laboratorijsko in analitično delo brez večjih fizičnih obremenitev.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma nizka. Delo pa zahteva dolgotrajno zbranost, natančnost in odgovornost pri razlagi rezultatov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko izvedljiv pri analizi podatkov, pisanju poročil ali raziskovalnem delu. Manj primeren je pri postopkih, ki so vezani na časovni potek laboratorijskega poskusa.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče v laboratorijih, na fakultetah in v raziskovalnih skupinah, kjer genetik študente ali mlajše sodelavce uvaja v postopke dela.