Plačni razpon
1500 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, delodajalca in regijo, ne za individualno uradno plačo.
Avtoservisni tehnik pregleduje, vzdržuje in popravlja mehanske, električne in elektronske sisteme vozil. Z merilnimi napravami ugotavlja vzrok napak, po popravilu pa preveri, ali vozilo deluje pravilno. Dela v avtomehanični delavnici, pooblaščenem servisu ali pri proizvodnji vozil.
1500 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, delodajalca in regijo, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →V delavnicah so lahko na voljo pomožna dela pri pripravi vozil, urejanju delovnega mesta in osnovnem vzdrževanju pod nadzorom.
Delo večinoma poteka podnevi ali v dveh izmenah. V proizvodnji vozil so možne tudi nočne izmene.
Popravila, meritve in pregledi vozil potekajo v delavnici ali proizvodnji, zato dela od doma skoraj ni mogoče opravljati.
Avtoservisni tehniki pogosto delajo v servisnih delavnicah, pooblaščenih servisnih mrežah, podjetjih z voznim parkom ali pri proizvodnji vozil.
Servisne storitve potekajo vse leto. Več dela je lahko ob menjavi pnevmatik in pripravi vozil na sezono.
Delo je v poznejšem obdobju kariere zmerno vzdržno. Omejitve lahko povzročajo fizični napor, prisilni položaji pri delu in izmenski urnik.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
V servisni delavnici prevzame vozilo, se seznani s težavo in določi, kako bo potekal pregled. Pregleda motor, podvozje, zavorne, hidravlične in pnevmatske sklope ter presodi, katere dele je treba nastaviti, vzdrževati ali zamenjati.
Preverja tudi napeljave, senzorje, krmilne enote in druge električne ali elektronske sisteme. Na podlagi meritev ugotovi napako, opravi popravilo in preizkusi, ali vozilo deluje varno in brez opozorilnih znakov.
Vgrajuje dodatno opremo, kot so komunikacijske, informacijske in varnostne naprave, ter preverja, ali je pravilno povezana z vozilom. Pri tem uporablja tehnično dokumentacijo, servisna navodila in podatke proizvajalca za posamezni model.
Ob prevzemu in izdaji vozila stranki pojasni ugotovljeno napako, obseg popravila in osnovne postopke vzdrževanja. Naroči rezervne dele in v servisno dokumentacijo vpiše opravljene posege.
Prevzame vozilo, preveri opis težave ter z diagnostično napravo in meritvami pregleda sisteme, pri katerih se pojavlja napaka.
Razstavi potreben sklop, popravi ali zamenja okvarjeni del ter nastavi mehanske, hidravlične, pnevmatske, električne ali elektronske komponente.
Po posegu preveri delovanje popravljenega sistema, zapiše opravljeno delo, naroči manjkajoče dele in stranki pojasni izvedeni servis.
Pri delu združuje znanje mehanike in poznavanje električnih, elektronskih, hidravličnih ter pnevmatskih sklopov.
Vzrok težave ugotavlja s primerjanjem meritev, opozoril vozila in dejanskega stanja posameznih delov.
Ob prevzemu in predaji vozila pojasni ugotovitve ter se s stranko uskladi glede obsega servisnega posega.
IV. stopnja
Za ta poklic se običajno zahteva IV. stopnja izobrazbe s področja srednjega poklicnega izobraževanja. Programi servisiranja avtomobilov vključujejo veliko praktičnega dela na vozilih, z orodjem in diagnostičnimi napravami. Med povezani šolski poti sodita program avtoserviser in nadaljevanje šolanja v programu avtoservisni tehnik.
Osnovna pot je srednje poklicno izobraževanje do IV. stopnje, povezano s servisiranjem in popravljanjem vozil.
Praksa vključuje delo z vozili, delavniško opremo, servisnimi postopki in osnovami varnega ravnanja pri popravilu.
Z delovnimi izkušnjami razvija samostojno iskanje napak na električnih in elektronskih sistemih ter spoznava različne znamke vozil.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Za poklic se pričakujejo nadaljnje potrebe po vzdrževanju in popravilih vozil. To ne pomeni zagotovljene zaposlitve, saj delodajalci med kandidati razlikujejo po praktičnem znanju in poznavanju vozilnih sistemov.
V servisih je vse več pregledov pogonske elektronike, senzorjev, krmilnih enot, polnilnih sistemov in elektrificiranih vozil. Začetniki bodo pogosteje potrebovali znanje varnega dela z električnimi sistemi in razumevanje merilnih podatkov.
Pooblaščeni servisi pogosteje sledijo postopkom posamezne znamke in uporabljajo njeno servisno dokumentacijo. Neodvisne delavnice pogosto obravnavajo širši nabor starejših in različnih vozil. Izkušnje z več tipi vozil so zato koristne za širšo zaposljivost.
V poznejšem obdobju kariere lahko zmanjša delež fizično zahtevnih popravil, če se usmeri v diagnostiko, sprejem vozil, organizacijo servisnega dela ali nadzor kakovosti. Poklicno zavarovanje za ta poklic ni običajno.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere zmerno vzdržno. Omejitve lahko povzročajo fizični napor, prisilni položaji pri delu in izmenski urnik.