Plačni razpon
2200 €4000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Inženir za varnost pri delu
Inženir za varnost pri delu pregleduje delovna okolja, opremo in postopke ter išče tveganja. Pripravlja ukrepe za varno delo, požarno varnost in ravnanje ob poškodbah. Dela v podjetjih, proizvodnji, gradbeništvu, javnih ustanovah ali pri strokovnih izvajalcih varnosti.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študentsko delo je pogostejše pri administrativni podpori, vodenju evidenc in pripravi dokumentacije kot pri samostojnem strokovnem delu.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka podnevi. Ogledi delovišč, usposabljanja in obravnava nezgod pa lahko včasih spremenijo urnik.
Delo od doma
Na lokaciji
Dokumentacijo in analize lahko deloma pripravlja na daljavo, za preglede delovišč in meritve pa mora biti na lokaciji.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Inženir za varnost pri delu je najpogosteje zaposlen v podjetju, javni ustanovi ali pri zunanjem strokovnem izvajalcu.
Sezonsko delo
Vse leto
Pregledi, usposabljanja in dokumentacija so potrebni večinoma vse leto.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, če fizično zahtevnejše obiske delovišč dopolnjujejo pregled dokumentacije, svetovanje in usposabljanje.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela inženir za varnost pri delu
V podjetjih in na terenu preverja, ali so delovni prostori, stroji, postopki in tehnološke rešitve varni za delo. Ocenjuje, v katerih okoliščinah lahko pride do poškodb ali izpostavljenosti prahu, hrupu, plinom in drugim škodljivostim.
Po pregledih pripravi pravila in predloge ukrepov. Predstavi jih vodjem in zaposlenim ter sodeluje pri usposabljanjih za varno delo. Skrbi tudi za požarno varnost: preverja dostopnost poti, razporeditev opreme in predvidene postopke.
Po poškodbi pri delu zbere podatke, pripravi prijavo in zapisnik ter preveri, s katerimi ukrepi bi lahko preprečili ponovitev. Del dneva preživi za računalnikom, del pa v delavnicah, skladiščih, na gradbiščih in drugih deloviščih. Delo lahko poteka na prostem, občasno tudi na višini.
Delovne naloge
Pregled delovišča in tveganj
Obišče delovišče, pregleda postopke, opremo in razmere ter zabeleži nevarnosti, ki lahko povzročijo poškodbo ali škodljivo izpostavljenost.
Priprava ukrepov in usposabljanja
Po pregledu pripravi predloge za varnejše delo, pravila uskladi z odgovornimi osebami in sodeluje pri usposabljanju zaposlenih o pravilnih postopkih in požarni varnosti.
Evidentiranje dogodkov in spremljanje stanja
Ob poškodbi zbere podatke, pripravi prijavo in zapisnik. Uredi tudi poročila o stanju varstva pri delu ter preveri, ali so dogovorjene izboljšave izvedene.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Presoja tveganj v delovnem okolju
Delo zahteva povezovanje tehničnih podatkov, opažanj na delovišču in posledic posameznega postopka.
- zanimanje za tehniko in delovne procese
- natančno opazovanje podrobnosti
- samostojno strokovno odločanje
Razlaga pravil zaposlenim
Pravila za varno delo mora jasno predstaviti ljudem z različnimi delovnimi nalogami.
- jasno ustno in pisno izražanje
- potrpežljivost pri pojasnjevanju
- sposobnost vodenja usposabljanja
Spremljanje predpisov in sprememb
Področje združuje tehnične zahteve, požarno varnost in predpise, ki se lahko spreminjajo.
- pripravljenost na strokovno izpopolnjevanje
- doslednost pri dokumentaciji
- odgovoren odnos do zaupnih podatkov o nezgodah
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za ta poklic je značilna VI/2. stopnja izobrazbe, pridobljena na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje. Običajna podlaga je študij tehniške varnosti. Glede na delovno mesto je lahko primeren tudi nadaljnji univerzitetni študij. Gimnazija ali tehniška gimnazija sta lahko izhodišče za nadaljevanje študija.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija ali tehniška gimnazija sta lahko podlaga za nadaljevanje študija. Koristna so predvsem znanja matematike, naravoslovja in tehnike.
Visokošolski študij
Strokovna pot običajno vključuje visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje s področja tehniške varnosti, kar ustreza VI/2. stopnji.
Praksa na deloviščih
Strokovno znanje utrjuje z ogledi delovišč, pripravo dokumentacije, sodelovanjem pri usposabljanjih in spremljanjem predpisov o varnosti in požarni varnosti.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba po strokovnjakih za varnost
Možnosti v poklicu rastejo, zato bodo podjetja in zunanji strokovni izvajalci potrebovali ljudi za varnostne preglede, dokumentacijo in usposabljanja. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
- Delovna okolja
Več različnih lokacij in panog
Ljudje, ki vstopajo v poklic, bodo pogosteje združevali pisarniško delo z obiski proizvodnje, skladišč, gradbišč in drugih delovišč. Prednost bodo imeli tisti, ki poznajo konkretne nevarnosti različnih tehnoloških postopkov, ne le splošnih pravil.
- Strokovne zahteve
Požarna varnost in dokazljivi postopki
Delodajalci bodo od inženirja za varnost pri delu pričakovali pregledne evidence, zapisnike o nezgodah in jasne ukrepe za preprečevanje tveganj. Zato bo delo zahtevalo redno spremljanje sprememb predpisov in dobro pisno utemeljevanje strokovnih odločitev.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere se lahko zmanjša delež terenskih ogledov, več časa pa je namenjenega strokovnim pregledom, pripravi dokumentacije in usposabljanju zaposlenih. Delo je še vedno raznoliko, saj vključuje obiske različnih delovišč in odziv ob nezgodah.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, če fizično zahtevnejše obiske delovišč dopolnjujejo pregled dokumentacije, svetovanje in usposabljanje.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma zmerna. Delo pa zahteva zbranost pri presoji tveganj in obravnavi poškodb.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč predvsem pri delu z dokumentacijo, svetovanjem in usposabljanji. Odvisen je od delodajalca.
- Mentorstvo
- Izkušenejši strokovnjak lahko uvaja mlajše sodelavce v preglede delovišč, pripravo evidenc in izvajanje usposabljanj.