Pravica do odklopa po koncu delovnega časa
Pravica do odklopa zaposlenemu omogoča, da se po koncu delovnega časa ne odziva na službene klice in sporočila.
Vendar vsako elektronsko sporočilo, poslano zvečer ali med vikendom, še ne pomeni kršitve. Pomembno je predvsem, ali se od zaposlenega pričakuje odziv in ali je lahko zaradi neodzivnosti deležen negativnih posledic.
Kdaj se lahko zaposleni odklopi?
Pravica do odklopa pomeni, da zaposleni med dnevnim in tedenskim počitkom, dopustom ter drugimi upravičenimi odsotnostmi ni na razpolago delodajalcu. V tem času mu ni treba spremljati službene elektronske pošte, sprejemati klicev ali odgovarjati na sporočila.
Pravico je leta 2023 izrecno uredila novela Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1D. Delodajalci so morali ukrepe za njeno uresničevanje sprejeti do 16. novembra 2024.
Ne gre za pravico, ki bi veljala samo pri delu na daljavo. Nanaša se na vse zaposlene, saj varuje čas, ko ne opravljajo dela in niso na razpolago delodajalcu.
Ali je sporočilo po službi že kršitev?
Samo poslano sporočilo še ne pomeni nujno kršitve. Nekdo lahko elektronsko pošto pošlje zvečer, ker takrat dela po drugačnem urniku, prejemnik pa jo prebere šele naslednji delovni dan.
Drugače je, če nadrejeni zahteva takojšen odgovor, večkrat kliče ali zaposlenemu zaradi neodzivnosti očita nezanesljivost.
Pomembni so tudi pogostost sporočil, njihova vsebina in način, kako se delodajalec odzove, kadar zaposleni med počitkom ni dosegljiv.
Pravica do odklopa zato ni predvsem prepoved pošiljanja sporočil, ampak prepoved pričakovanja, da mora biti zaposleni zunaj delovnega časa ves čas na voljo. Če lahko službeno sporočilo brez posledic prebere naslednji dan, je položaj drugačen, kot če se od njega pričakuje takojšnje ukrepanje.
Kdaj je dosegljivost delovna obveznost?
Pri nekaterih poklicih je dosegljivost lahko del delovnih obveznosti. Zaposleni je lahko razporejen na dežurstvo, pripravljenost, izmensko delo ali drugo zakonito urejeno obliko dela.
V takšnih primerih morajo biti čas dosegljivosti, obveznosti zaposlenega in način plačila ustrezno določeni. Pravila so lahko zapisana v zakonu, kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi ali razporedu dela. Način upoštevanja tega časa je odvisen tudi od tega, koliko pripravljenost zaposlenega omejuje pri razpolaganju s prostim časom.
Delodajalec stalne dosegljivosti ne more uvesti samo z neformalnim pričakovanjem, da zaposleni telefon vedno nosi s seboj. Če mora redno spremljati sporočila in se odzivati, se odpre tudi vprašanje evidentiranja ter plačila opravljenega dela.
Pravica velja tudi med dopustom in bolniško odsotnostjo
Zaposleni med dopustom praviloma ni dolžan odgovarjati na vprašanja, pošiljati dokumentov ali spremljati poteka projektov. Delodajalec mora delo organizirati tako, da odsotnost posameznika ne pomeni njegove stalne dosegljivosti.
Podobno velja med bolniško in drugimi upravičenimi odsotnostmi. Kratek dogovor o nujni organizacijski podrobnosti ni nujno enak opravljanju dela, vendar redno odgovarjanje strankam, sodelovanje na sestankih ali pripravljanje dokumentov ne spadajo v odklop od službenih obveznosti.
Zato je pomembno, da delodajalec pred daljšo odsotnostjo določi nadomeščanje, preusmeri sporočila in sodelavce obvesti, na koga se lahko obrnejo.
Katere ukrepe mora sprejeti delodajalec?
Zakon ne določa enega obveznega ukrepa za vsa delovna okolja. Ukrepi se praviloma določijo v kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu delodajalca, prilagojeni pa morajo biti načinu organizacije dela.
Delodajalec lahko določi, da se zunaj delovnega časa odgovori ne pričakujejo, omeji službeno komunikacijo na določene ure ali opredeli kanal za resnično nujne primere. Uporabi lahko tudi zamik pošiljanja elektronskih sporočil, samodejna obvestila med odsotnostjo in jasen sistem nadomeščanja.
Pomembno je tudi ravnanje vodij. Pisno pravilo nima velikega učinka, če nadrejeni zaposlene zvečer redno kličejo ali pri napredovanju bolje ocenjujejo tiste, ki so dosegljivi med dopustom.
Ministrstvo za delo v pojasnilih in smernicah o pravici do odklopa poudarja, da mora delodajalec zagotoviti, da med počitkom in upravičeno odsotnostjo ne posega v prosti čas zaposlenega.
Kaj lahko stori zaposleni?
Najprej je smiselno preveriti, kako je pravica do odklopa urejena v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. Če pravila niso dostopna ali se v praksi ne upoštevajo, lahko zaposleni na težavo opozori nadrejenega, kadrovsko službo, sindikat ali svet delavcev.
Če delodajalec še naprej zahteva delo med počitkom ali zaposlene zaradi neodzivnosti obravnava manj ugodno, je mogoča tudi prijava Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. V morebitnem sporu mora zaposleni navesti dejstva, zaradi katerih je mogoče domnevati, da pravica ni bila zagotovljena, dokazno breme pa je nato na delodajalcu.
Pravica do odklopa torej ne pomeni, da po koncu delovnika nobeno službeno sporočilo ne sme več prispeti. Pomeni pa, da zaposleni svojega prostega časa ne sme preživljati v pripravljenosti na naslednji klic, razen kadar je takšna dosegljivost ustrezno in zakonito urejena.
