Kdo mora zagotoviti delovna oblačila in zaščitno opremo?
Delodajalec mora zaposlenim zagotoviti opremo, ki jo potrebujejo za varno opravljanje dela.
To pa ne pomeni, da mora plačati vsako oblačilo, ki ga zahteva na delovnem mestu. Zaščitna oprema, uniforma in splošna pravila oblačenja imajo različne namene, zato zanje ne veljajo enake obveznosti.
Osebno varovalno opremo zagotovi delodajalec
Osebna varovalna oprema je namenjena zaščiti zaposlenega pred nevarnostmi pri delu. Mednjo lahko sodijo zaščitna očala, rokavice, čelada, glušniki, respirator, varnostni čevlji, odsevna oblačila in oprema za varovanje pred padcem z višine.
Delodajalec potrebno opremo določi na podlagi ocene tveganja za posamezno delovno mesto. Če je oprema potrebna za varno opravljanje dela, jo mora zaposlenemu zagotoviti brezplačno.
Poskrbeti mora tudi, da je oprema primerna za konkretno delo, ustrezne velikosti in prilagojena uporabniku. Če zaposleni hkrati uporablja več kosov opreme, ti ne smejo ovirati drug drugega. Podrobnejša pravila določa Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu.
Zaposlenega je treba seznaniti z nevarnostmi in ga usposobiti za pravilno uporabo opreme. Oprema namreč ne zagotavlja ustrezne zaščite, če je napačno nameščena, neustrezno izbrana ali poškodovana.
Vsako delovno oblačilo ni varovalna oprema
Delovna oblačila imajo lahko različne namene. Kombinezon lahko zaposlenega varuje pred nevarnimi snovmi, ognjem ali urezninami, lahko pa je namenjen predvsem zaščiti njegovih oblačil pred umazanijo.
Če oblačilo varuje zdravje ali varnost ter je določeno na podlagi ocene tveganja, se obravnava kot osebna varovalna oprema. V tem primeru ga mora priskrbeti in plačati delodajalec.
Če posebne varovalne funkcije nima, je treba preveriti kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, interni akt ali posebna pravila posamezne dejavnosti. Izraz “delovna obleka” sam po sebi še ne pove, kdo mora kriti njen strošek.
Uniforma je namenjena predvsem prepoznavnosti
Uniforma zagotavlja enotno podobo zaposlenih in omogoča, da jih stranke lažje prepoznajo. Sem lahko sodijo oblačila zaposlenih v hotelih, trgovinah, gostinskih lokalih ali prevoznih podjetjih.
Majica ali predpasnik z logotipom podjetja praviloma nista osebna varovalna oprema. Način zagotavljanja takšnih oblačil je lahko določen v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi ali pravilih delodajalca.
Tretjo skupino predstavljajo splošna pravila oblačenja. Delodajalec lahko na primer zahteva poslovna oblačila, belo srajco, črne hlače ali zaprto obutev. Takšna oblačila zaposleni pogosto zagotovi sam, saj gre predvsem za predpisano podobo. Pravila morajo biti povezana z naravo dela, razumna in zaposlenim vnaprej znana.
Enak kos oblačila ali obutve pa ima lahko pri različnih delih različen pomen. Zaprti čevlji so lahko v pisarni del pravil urejenosti, v kuhinji ali skladišču pa varnostna zahteva.
Kdo skrbi za čiščenje in menjavo?
Pri osebni varovalni opremi mora delodajalec zagotoviti njeno brezhibnost in higiensko ustreznost. To vključuje potrebne preglede, vzdrževanje, popravila in zamenjavo poškodovane ali izrabljene opreme.
Posebna previdnost je potrebna pri oblačilih, ki so lahko onesnažena s kemikalijami, biološkimi snovmi ali drugimi nevarnimi materiali. Njihovo čiščenje mora biti urejeno tako, da ne povzroča dodatne izpostavljenosti.
Pri uniformah brez varovalne funkcije je odgovornost za pranje in menjavo odvisna od kolektivne pogodbe, internih pravil ter morebitnih higienskih zahtev posamezne dejavnosti.
Kaj če zaščitne opreme ni?
Zaposleni mora pomanjkljivost sporočiti delodajalcu in zahtevati, da se nevarnost odpravi. Če mu zaradi manjkajoče ali neustrezne opreme grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, lahko delo odkloni. Enako velja, če ni bil seznanjen z nevarnostmi in usposobljen za varno delo.
Če delodajalec težave ne odpravi, se lahko zaposleni obrne na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ali Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Pravico do odklonitve dela pod določenimi pogoji ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu.
Pri presoji je torej pomemben namen posameznega oblačila ali kosa opreme. Kar zaposlenega varuje pred tveganjem, mora zagotoviti in vzdrževati delodajalec. Pri uniformi ali splošnih pravilih oblačenja pa je treba odgovor poiskati tudi v pogodbi, kolektivni pogodbi in pravilih podjetja.
