Odpravnina ob izteku pogodbe za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas praviloma preneha, ko poteče obdobje, za katero je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo končano ali ko preneha razlog za njeno sklenitev.
Posebna odpoved pri tem ni potrebna, delavec pa je lahko kljub vnaprej določenemu datumu prenehanja upravičen do odpravnine.
Odpravnina ni vezana samo na odpoved
Odpravnino najpogosteje povezujemo z odpovedjo pogodbe iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Zakon o delovnih razmerjih pa pravico do nje določa tudi ob prenehanju nekaterih pogodb za določen čas.
Pri tem ne gre za odpoved pogodbe. Pogodba preneha brez odpovednega roka zaradi poteka časa, opravljenega dela ali prenehanja razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Zaposlenemu ob takšnem prenehanju praviloma pripada odpravnina, razen v primerih, ki jih zakon posebej izključuje.
Kdaj nam odpravnina ne pripada?
Zakon odpravnine ob izteku pogodbe za določen čas ne predvideva, če je bila pogodba sklenjena:
- zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca;
- za sezonsko delo, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu;
- za opravljanje javnih del;
- zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Razlog za sklenitev pogodbe za določen čas mora biti naveden v pogodbi o zaposlitvi. Iz tega podatka je zato pogosto mogoče ugotoviti, ali delavec spada med zakonske izjeme.
Kaj se zgodi ob ponudbi zaposlitve za nedoločen čas?
Odpravnina delavcu ne pripada, če z istim delodajalcem med trajanjem pogodbe ali po njenem izteku sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma delo nadaljuje na tej podlagi.
Pravice do odpravnine prav tako nima, če mu delodajalec po izteku pogodbe ponudi ustrezno delo za nedoločen čas, delavec pa ponudbe ne sprejme. Pomembno je, da gre za ustrezno delo, ne zgolj za katerokoli prosto delovno mesto. Pri presoji so pomembni zahtevana vrsta in raven izobrazbe, delovni čas ter drugi pogoji ponujene zaposlitve.
Če delodajalec ponudi novo pogodbo samo za določen čas, to samo po sebi ne izključi pravice do odpravnine.
Kako se izračuna odpravnina?
Osnova za njen izračun je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred prenehanjem pogodbe. Če je zaposlitev trajala manj kot tri mesece, se upošteva obdobje, v katerem je delavec opravljal delo.
Pri pogodbi, sklenjeni za eno leto ali manj, odpravnina znaša petino osnove. To pomeni, da se enako osnovno pravilo uporablja tako pri šestmesečni kot pri enoletni pogodbi.
Če je bila pogodba sklenjena za več kot eno leto, delavcu pripada petina osnove, povečana za sorazmerni del tega zneska za vsak mesec dela nad enim letom.
Če denimo osnova znaša 1.800 evrov, je odpravnina pri pogodbi, ki je trajala največ eno leto, 360 evrov. Pri pogodbi, ki je trajala 18 mesecev, se temu znesku prišteje še polovica osnovne odpravnine za dodatnih šest mesecev, zato odpravnina znaša 540 evrov.
Gre za poenostavljen primer. Pri dejanskem izračunu je treba preveriti plače v relevantnem obdobju in morebitne posebnosti zaposlitve.
Kaj velja pri več zaporednih pogodbah?
Če delavec po izteku ene pogodbe pri istem delodajalcu neprekinjeno nadaljuje delo na podlagi nove pogodbe za določen čas, se odpravnina praviloma ne izplača po vsaki posamezni pogodbi. Izplača se ob prenehanju zadnje pogodbe, pri izračunu pa se upošteva celotno neprekinjeno obdobje zaposlitve za določen čas.
Če delavec nato sklene pogodbo za nedoločen čas, odpravnine za predhodne pogodbe za določen čas ni, saj se zaposlitev pri istem delodajalcu nadaljuje.
Iztek pogodbe ne pomeni samodejne izgube pravice
Delavec naj ob prenehanju preveri razlog, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, njeno trajanje, morebitne zaporedne pogodbe in ponudbo nadaljnje zaposlitve. Če pogodba ne spada med zakonske izjeme in se zaposlitev ne nadaljuje za nedoločen čas, mu odpravnina praviloma pripada.
Odpravnina ob izteku pogodbe za določen čas torej ni nagrada delodajalca ali stvar njegove odločitve. Kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, gre za pravico zaposlenega.
