Katere možnosti za delo imajo upokojenci?

Upokojitev ne pomeni nujno popolnega umika iz delovnega okolja.

Nekateri želijo še naprej uporabljati svoje znanje, ohraniti stik s stroko ali sodelavci, drugi iščejo dodaten prihodek oziroma delo, ki bi zapolnilo del tedna.

Slovenska ureditev dopušča več oblik dela, vendar med njimi obstajajo pomembne razlike. Pri nekaterih upokojenec še naprej prejema celotno pokojnino, ponovna zaposlitev ali opravljanje samostojne dejavnosti pa pomeni ponovno vključitev v obvezno zavarovanje in spremembo pri njenem izplačevanju.

Pred dogovorom z delodajalcem je zato treba preveriti, katera oblika ustreza dejanskemu obsegu in načinu dela.

Začasno ali občasno delo upokojencev

Začasno ali občasno delo lahko opravljajo upokojenci, razen prejemnikov delne starostne ali predčasne pokojnine, ki so deloma še vključeni v obvezno zavarovanje. Opravlja se na podlagi pisne pogodbe, ki jo skleneta upokojenec in delodajalec. Pogodba mora med drugim določati vrsto in obdobje dela, predvideno število ur, urno postavko ter skupni znesek plačila.

Ta oblika je primerna za delo po dogovorjenem urniku in navodilih delodajalca. Upokojenec je lahko vključen v organizirani delovni proces, ne da bi zaradi tega izgubil pravico do celotne pokojnine.

Posameznik lahko opravi največ 85 ur takšnega dela v koledarskem mesecu. Največ trikrat na leto se obseg lahko poveča na 125 ur v mesecu, skupno število pa ne sme preseči 1.020 ur v koledarskem letu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenesti v naslednji mesec.

Od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 znaša najnižja bruto urna postavka 8,52 evra. Najvišji skupni bruto dohodek iz začasnega ali občasnega dela v letu 2026 znaša 17.782,56 evra. Zneski se usklajujejo, zato jih je treba pred sklenitvijo pogodbe preveriti. Aktualne omejitve in postavke objavlja GOV.SI.

Podjemna in avtorska pogodba

Upokojenec lahko delo opravlja tudi na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe in ob tem še naprej prejema pokojnino. Pokojninska zakonodaja pri teh pogodbah ne določa najvišjega števila ur ali zneska zaslužka, dohodek pa je obdavčen.

Izbira pogodbe ni odvisna samo od dogovora med naročnikom in izvajalcem. Podjemna pogodba je namenjena samostojni izvedbi določenega dela, avtorska pa pride v poštev le, kadar nastane avtorsko delo. Če upokojenec dela po urniku in navodilih naročnika ter pod njegovim nadzorom, je lahko primernejše začasno ali občasno delo upokojencev, ki dopušča tudi nekatere elemente delovnega razmerja.

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo je namenjeno samo delom, uvrščenim na uradni seznam. Mednje sodijo nekatere oblike pomoči v gospodinjstvu, občasnega varstva, vzdrževanja zunanjih površin, izdelovanja izdelkov in nabiranja gozdnih sadežev ali zelišč.

Pred začetkom se mora izvajalec priglasiti pri AJPES, za obdobje opravljanja dela pa mora biti kupljena vrednotnica. Pri storitvah za znanega naročnika jo praviloma kupi naročnik, pri izdelovanju in prodaji izdelkov oziroma drugih delih za pretežno neznane kupce pa izvajalec.

Prihodek iz osebnega dopolnilnega dela je omejen. V posameznem polletju ne sme preseči treh povprečnih mesečnih neto plač v Sloveniji iz preteklega koledarskega leta. Ta oblika zato ni namenjena rednemu opravljanju poljubne dejavnosti, temveč manjšemu obsegu natančno določenih del. Pogoji in seznam del so objavljeni na portalu SPOT.

Ponovna zaposlitev spremeni izplačevanje pokojnine

Če se upokojenec ponovno zaposli, začne opravljati samostojno dejavnost ali na drugi podlagi znova pridobi status zavarovanca, začnejo veljati drugačna pravila. Ne gre več samo za dodaten zaslužek ob polni pokojnini, temveč za ponovni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri ponovni zaposlitvi za polni delovni čas se priznana pokojnina preneha izplačevati. Uživalec starostne pokojnine lahko na podlagi zahteve največ tri leta prejema 40 odstotkov že priznane starostne pokojnine, nato pa 20 odstotkov. Ta možnost ne velja enako za vse vrste pokojnin.

Ponovni vstop je mogoč tudi za manj kot polni delovni čas. Pri zaposlitvi znaša najmanjši obseg dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko. Uživalcu starostne, predčasne ali vdovske pokojnine se v tem času izplačuje sorazmerni del pokojnine, ki je odvisen od obsega dela.

Uživalec starostne pokojnine, ki se v obvezno zavarovanje vključi za najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, lahko uveljavi tudi izplačilo dodatnega deleža starostne pokojnine. Ker so izračun in druge posledice odvisni od vrste pokojnine, obsega dela ter trajanja zavarovanja, je treba pred ponovno zaposlitvijo ali odprtjem samostojne dejavnosti pridobiti pojasnilo ZPIZ. Zavod je treba o ponovnem vstopu v zavarovanje tudi pravočasno obvestiti.

Kaj preveriti pred podpisom pogodbe?

Med posameznimi možnostmi ni mogoče izbirati samo glede na to, katera je finančno najugodnejša. Pogodba mora ustrezati načinu, kako bo delo v resnici potekalo.

Za nekaj samostojno opravljenih naročil je lahko primerna podjemna pogodba. Avtorska pogodba je omejena na avtorska dela. Osebno dopolnilno delo pride v poštev samo za dejavnosti z uradnega seznama. Če bo upokojenec redno prihajal na delovno mesto, se vključil v proces delodajalca in delal po njegovih navodilih, je primernejše začasno ali občasno delo oziroma ponovna zaposlitev.

Pred podpisom je smiselno preveriti tudi bruto in pričakovano neto plačilo, način obračuna stroškov, trajanje pogodbe, odgovornost za morebitno škodo ter pogoje za prekinitev sodelovanja. Dodaten dohodek lahko vpliva na letno dohodninsko obveznost, pri nekaterih prejemkih oziroma pravicah pa tudi na presojo materialnega položaja.

Kakšno delo izbrati po upokojitvi?

Nadaljevanje dela je mogoče oblikovati precej drugače od dotedanje zaposlitve. Dolgoletne izkušnje se lahko uporabijo pri mentorstvu, uvajanju novih sodelavcev, svetovanju, nadomeščanju ali občasni pomoči v obdobjih povečanega obsega dela. Mogoč je tudi prehod na naloge z manjšo fizično ali organizacijsko obremenitvijo.

Pri izbiri ni pomembno samo, koliko ur bo delo trajalo. Upoštevati je treba tudi pot na delo, dvigovanje bremen, dolgotrajno stanje ali sedenje, izmenski urnik, delo ob koncih tedna, hitrost dela in odgovornost, ki jo naloge prinašajo. Manjše število ur še ne zagotavlja, da bo delo ustrezno, če je v tem času zelo intenzivno. Dogovor naj zato jasno določa obseg nalog in razpored.

Posebna previdnost pri invalidski pokojnini

Pravila, opisana za uživalce starostne pokojnine, ne veljajo nujno tudi za prejemnike invalidske, vdovske ali družinske pokojnine. Če se uživalec invalidske pokojnine ponovno vključi v obvezno zavarovanje, izgubi pravico do invalidske pokojnine. Poznejše uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja zahteva novo presojo delovne zmožnosti. Zato mora posledice načrtovanega dela še pred sklenitvijo pogodbe preveriti pri ZPIZ. Prav tako je koristno pridobiti davčno pojasnilo, če bo zaslužek večji ali bo oseba hkrati uporabljala več oblik dela.

Delo po upokojitvi je mogoče urediti tako, da posameznik obdrži celotno pokojnino, vendar to ne velja za vsako obliko sodelovanja. Ključna razlika je med delom, ki ne zahteva vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter ponovno zaposlitvijo oziroma opravljanjem dejavnosti, zaradi katere upokojenec znova pridobi status zavarovanca.