Kako je urejena pripravljenost na delo?
V nekaterih poklicih morajo zaposleni tudi zunaj rednega delovnega časa ostati dosegljivi in se ob pozivu odzvati.
Takšna organizacija dela se imenuje pripravljenost na delo. Koliko posega v prosti čas zaposlenega ter ali se šteje v delovni čas in kako je plačana, je odvisno predvsem od tega, kje poteka in kakšne omejitve vključuje.
Pripravljenost ni isto kot občasni službeni klic
O pripravljenosti na delo govorimo, kadar mora biti zaposleni v določenem obdobju dosegljiv in pripravljen, da na zahtevo delodajalca začne opravljati delo. Določeni so lahko čas pripravljenosti, način dosegljivosti in rok, v katerem se mora zaposleni odzvati ali priti na dogovorjeni kraj.
To ni enako položaju, ko delodajalec zaposlenega po službi zgolj občasno pokliče. Pripravljenost je delovna obveznost, zato mora biti zanjo ustrezna podlaga v predpisih, kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi ali pravilih delodajalca.
Prav tako je ne smemo samodejno enačiti z dežurstvom. Pri dežurstvu je zaposleni praviloma navzoč na delovnem mestu, medtem ko lahko pripravljenost poteka tudi doma ali na drugem dogovorjenem kraju.
Pripravljenost na delovnem mestu
Če mora zaposleni ostati na delovnem mestu ali drugem kraju, ki ga določi delodajalec, ter biti pripravljen nemudoma začeti delo, se celotno obdobje praviloma šteje v delovni čas. Pri tem ni odločilno, ali je zaposleni ves čas dejansko opravljal naloge.
Razlog je v tem, da v času obvezne navzočnosti ne more svobodno izbrati, kje bo, in svojega časa ne more uporabljati tako kot med počitkom. Obdobje razpoložljivosti, med katerim mora biti delavec fizično navzoč na kraju, ki ga določi delodajalec, se praviloma v celoti obravnava kot delovni čas.
Je pripravljenost na domu prosti čas?
Pri pripravljenosti na domu odgovor ni vedno enak. Če mora biti zaposleni dosegljiv, vendar lahko izbira, kje bo, in lahko brez večjih omejitev razpolaga s svojim časom, se v delovni čas praviloma všteje predvsem čas, ko dejansko opravlja delo.
Drugače je, kadar so omejitve tako stroge, da zaposleni svojega časa skoraj ne more uporabiti za zasebne dejavnosti. V takšnem primeru se lahko celotno obdobje pripravljenosti šteje v delovni čas, čeprav je zaposleni doma in ni bil poklican na intervencijo.
Pri presoji so pomembni predvsem:
- čas, v katerem se mora zaposleni odzvati;
- rok za prihod na delovno mesto;
- pogostost klicev in intervencij;
- zahteva, da ostane na določenem območju;
- obveznost, da ima pri sebi opremo ali nosi delovna oblačila;
- druge omejitve, ki mu jih naloži delodajalec.
Kaj se zgodi, ko zaposleni prejme klic?
Ko zaposleni med pripravljenostjo začne reševati težavo, svetovati po telefonu, se povezovati v informacijski sistem ali opravljati intervencijo na terenu, gre za dejansko opravljanje dela. Ta čas se šteje v delovni čas.
Če delo poteka zunaj redno razporejenega delovnega časa, pa še ni mogoče samodejno sklepati, da gre vedno za nadurno delo. Upoštevati je treba razpored delovnega časa, morebitno neenakomerno razporeditev ter pravila, ki veljajo za posamezno dejavnost. ZDR-1 sicer delovni čas opredeljuje kot efektivni delovni čas, čas odmora in čas upravičenih odsotnosti.
Delodajalec mora zato ločeno in pravilno evidentirati obdobje pripravljenosti ter čas dejansko opravljenega dela.
Kako je pripravljenost plačana?
Za vse zaposlene ne obstaja enoten dodatek za pripravljenost. Višina in način plačila sta lahko določena s posebnim zakonom, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali drugim aktom, ki velja pri delodajalcu.
Nekatere kolektivne pogodbe določajo odstotek urne postavke za vsako uro pripravljenosti, druge razlikujejo med pripravljenostjo doma in pripravljenostjo na določenem kraju. Čas dejanske intervencije se nato obračuna ločeno po pravilih, ki veljajo za opravljeno delo.
Pomembno je tudi, da uvrstitev pripravljenosti med delovni čas še ne pomeni nujno, da morajo biti vse ure plačane enako kot aktivno delo. Evropska pravila urejajo predvsem delovni čas in počitek, način plačila pa določajo nacionalni predpisi in kolektivne pogodbe. Zato je mogoče, da je neaktivni del pripravljenosti plačan drugače od časa, ko zaposleni dejansko dela.
Pomembna sta tudi počitek in skupna obremenitev
Razmejitev med delovnim časom in počitkom ne vpliva samo na plačilo. Pomembna je tudi pri zagotavljanju dnevnega in tedenskega počitka ter upoštevanju omejitev delovnega časa.
Če je pripravljenost zaradi strogih omejitev opredeljena kot delovni čas, tega obdobja ni mogoče hkrati obravnavati kot počitek. Tudi kadar pripravljenost na domu ni v celoti delovni čas, mora delodajalec upoštevati, kako pogosti klici in intervencije vplivajo na zdravje, varnost in dejanski počitek zaposlenega.
Zaposleni naj zato preveri, na kateri podlagi mu je pripravljenost odrejena, koliko časa mora biti dosegljiv, kakšen odzivni čas velja, kako se evidentirajo intervencije in kateri dodatek mu pripada. Odgovora namreč ne določa samo poimenovanje »pripravljenost«, temveč predvsem to, koliko je zaposleni v tem času dejansko omejen in katera pravila veljajo za njegovo dejavnost.
